Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zelene strehe: Varujejo objekt pred vremenskimi vplivi

Zelene strehe so izdelovali že naši davni predniki, zdaj pa se vračajo. Sploh v mestih prinašajo številne prednosti, kot so kakovostnejše življenjsko okolje, saj rastline čistijo zrak, absorbirajo prah in CO2, ustvarjajo prijetno mikroklimo v poletnih mesecih, varujejo pred hrupom in smogom. Poleg tega je prednost ozelenjenih strešnih površin, da podaljšujejo življenjsko dobo hidroizolacijskih slojev ravne strehe, izboljšajo toplotno izolativnost, varujejo pred vremenskimi vplivi, lahko pa postanejo tudi dodaten vir zelenjave, če si omislimo zeleni vrt.

Ni nujno, da so ravne strehe, ki jih imajo predvsem večji stanovanjski ali poslovni objekti, nefunkcionalen prostor. Strokovnjaki svetujejo, naj jih ne pustimo prazne, ampak na njih zasadimo rastline. V zadnjem času, ko je vse večji poudarek na okoljski ozaveščenosti, so spet zanimive. Prednosti je namreč kar nekaj. Poleg tega da so lepše na pogled, vegetacijski sloj ščiti strešno konstrukcijo pred UV-sevanjem, hkrati pa preprečuje mehanske poškodbe kritine ob vremenskih nevšečnostih, kot je toča. Zelena streha tudi varuje hišo pred vodo in vlago, zmanjšuje hrup, hkrati pa izboljšuje kakovost zraka, saj rastline sprejmejo do 85 odstotkov prašnih delcev iz ozračja. Najpomembnejše pa je, da povečajo energijsko varčnost objekta. »Izboljša se toplotna izolativnost objekta ter s tem zmanjša potrebna energija za ogrevanje in predvsem hlajenje objekta poleti. Zniža se temperaturna obremenitev strehe, s čimer se vsaj podvoji življenjska doba hidroizolacijskih slojev, ki zagotavljajo tesnost strehe,« prednosti našteva Boštjan Kavčič iz podjetja Norik. Jure Peternel iz Ekološkega društva Porevit pa dodaja: »Po nekaterih izračunih lahko zelena streha poleti zmanjša temperaturo v prostoru tudi za 15 stopinj Celzija. Če bi ga hoteli ohladiti za 15 stopinj s klimatsko napravo, to pomeni veliko porabo energije. Na zelene strehe pa lahko gledamo tudi širše. V mestih je poleti problem pregrevanje betonskih površin. Če ima zgolj ena hiša zeleno streho, nima velikega vpliva, če bi pa bile takšne vse strehe, bi se zelo poznalo.«

Vrste zelenih streh

Poznamo več vrst zelenih streh. Katero bomo izbrali, je odvisno od trdnosti nosilne konstrukcije našega objekta. Zelene strehe ločimo glede na način zasaditve rastlin. Če je konstrukcija dovolj trdna, da prenese več zemlje in višje rastline, se lahko odločimo za intenzivno zazelenitev, v tem primeru je izbira rastlin skoraj neomejena. Pri intenzivni zazelenitvi namreč potrebujemo od 40 do 50 centimetrov rastlinskega substrata, zato lahko poleg trave ali višjih trajnic zasadimo tudi drevesa in grmovnice. Če bomo uredili trato, bomo imeli več dela z vzdrževanjem, saj bomo morali redno kositi in zalivati. Če streha ne prenese tolikšne teže, je bolje, da se odločimo za polintenzivno zazelenitev, ki potrebuje do 25 centimetrov substrata. »Pri polintenzivnih nasadih na sloju substrata ali kombinacije s kameno volno uporabljamo višje sedume (hermelike), okrasne trave in nekatere sredozemske rastline, posebno sočnice (sukulente),« pravi Tomaž Čufer iz podjetja Humko.

Pri nas so sicer pogostejše zelene strehe z eks­tenzivno zazelenitvijo, saj potrebujejo samo od tri do osem centimetrov substrata. Nanje zasadimo predvsem rastline, ki uspevajo tudi v bolj sušnem vremenu. Običajno so to različne homulice (sedumi), zelišča, proti suši odporne trave in mahovi. »Intenzivna in polintenzivna zazelenitev sta primerni za ravne pohodne strehe, ki imajo preprost dostop za vzdrževanje, strešne površine pa so pogosto v uporabi kot sestavni del bivalnega prostora,« pojasni Boštjan Kavčič in doda: »Za ravne nepohodne strehe in poševne strehe, kjer je otežen dostop, hkrati pa si želimo minimalne stroške vzdrževanja, je optimalna ekstenzivna zazelenitev. Zaradi tanke plasti substrata in majhne površinske teže lahko nekatere vrste ekstenzivne zazelenitve izvedemo tudi na strehah z lahko podkonstrukcijo.«

Ravne strehe ločimo tudi na tople in hladne oziroma obrnjene. Pri obojih imamo konstrukcijo, toplotno izolacijo in hidroizolacijo. Tople so klasične ravne strehe, za katere se običajno odločimo pri individualnih hišah, saj so spodaj bivalni prostori. Pri teh je toplot­na izolacija pred vlago zaščitena s hidroizolacijo kot zaključnim slojem, izdelati pa moramo tudi parno zaporo. Ta ima pomembno vlogo, saj prepreči prehod toplega vlažnega zraka iz objekta do vrha toplotne izolacije, kjer bi lahko kondenziral. Pri hlad­nih oziroma obrnjenih strehah pa hidro­izolacijo namestimo pod toplotno izolacijo. Obrnjena streha je nastala ravno zaradi zaščite hidroizolacije pred zunanjimi vremenskimi vplivi in tudi mehanskimi poškodbami. Vendar je hladna streha primerna samo za objekte z močnejšo nosilno konstrukcijo.

Tehnična izvedba

Če želimo zeleno streho, moramo najprej preveriti statiko ostrešja ter po potrebi dodat­no ojačati konstrukcijo. Zelena streha mora imeti vsaj dve do tri stopinje naklona, da voda odteka z nje. Če bomo nanjo postavili zbiralnik vode ali napeljali elektriko, moramo poskrbeti tudi za vse napeljave. Podrobneje izvedbo zelene strehe opiše Boštjan Kavčič: »Na betonsko ploščo najprej položimo parno zaporo, nato prvo plat toplotne izolacije. Sledi izvedba hidroizolacije ter čez njo polaganje druge plasti toplotne izolacije. Druga zgornja plast toplotne izolacije mora biti obvezno vodoodbojna; ekstrudirani polistiren. Po tem položimo ločilni filc in namestimo prod v debelini približno tri do pet centimetrov. Ta obteži toplotno izolacijo in preprečuje, da bi jo veter odpihnil, hkrati pa deluje kot drenažn­i sloj, skozi katerega se ob nalivih odceja in odteka presežek vode. Čez prodec položimo vodnoakumulacijski filc in preproge ekstenzivne zazelenitve in streha je ozelenjena.«

Podlaga za zelene strehe so zadrževalne drenažne plošče. »Vanje nasujemo vulkanski plovec ali mešanico s perlitom ali diatomejsko glino,« pravi Tomaž Čufer. Za hidroizolacijo lahko uporabimo varjene bitumenske trakove, PVC-varjene folije, EPDM-lepljene folije, lahko pa tudi razne poliuretanske ali epoksi premaze. Ko je vse pripravljeno, sledi nasutje proda in zemlje.

»Za vrt potrebujemo 40 do 45 centimetrov zemlje, kar na kvadratni meter lahko znese tudi do 800 kilogramov teže. V tem primeru zemlje običajno ne razgnemo po hidroizolaciji, temveč z njo napolnimo lesena korita, ki naj bodo izolirana. Izoliramo jih zato, da zavarujemo korenine, predvsem pred pregrevanjem, ker stojijo neposredno na sonu,« pojasni Jure Peternel. Tudi če ne postavimo korit, je dobro, če poskrbimo, da se korenine ne morejo zariti v drenažo, sploh če sadimo večje trajnice, grmovnice in drevesa. Koreninska zaščita v tem primeru je filc. »Če je vse skupaj pravilno izdelano, je zelena streha kot organska odeja čez hišo, ki ji podaljša življenjsko dobo. Strehe, pokrite zgolj z bitumnom, sonce pregreje, pozimi pa so podhlajene, zato lahko začnejo pokati in puščati. Če zasadimo malo rastlin, se to ne bo zgodilo,« še doda Jure Peternel.

Pri zelenih strehah je pomemben tudi substrat, katerega vloga ni zgolj zagotoviti hranilne snovi rastlinam, temveč opravlja tudi funkcijo zračenja in zadrževanja vlage, rastlinam pa daje oporo. Mešanica substrata mora vsebovati primerno količino hranil in imeti pH 6,5 do 8. »Cenejši substrati so sestavljeni iz drobljene strešne opeke in komunalnega komposta. Posebna tema je zelenica na strehi, za katero je potreben poseben substrat iz finega plovca,« pojasni Tomaž Čufer. »Pomembno je začetno vzdrževanje, da se sadike ali preproge homulic dobro vrastejo. Obvezna sta začetno gnojenje z nadzorovano delujočimi gnojili in zalivanje po potrebi. Odstranjevanje plevela in trave, presajevanje in dosajevanje homulic ali drugih trajnic je nujen ukrep, da se zelena streha razvije v lep vrt urejenega videza.«

Izbor primernih rastlin

»Zazelenitev se izvaja na različne načine. Najbolj preprosta je izvedba s predvzgojenimi preprogami ekstenzivne zazelenitve, ki edina omogoča, da je streha ozelenjena v trenutku, ko položimo preprogo. Obstajajo pa tudi različice nasipanja substrata in potem sajenje različnih sadik v substrat,« opisuje Boštjan Kavčič. Izbor primernih rastlin je izjemno pester. Za ekstenzivno zazelenitev izberemo različne vrste homulic (sedumov), lahko pa tudi navadno travo, mah, zelišča, nizke trave in trajnice za sušna rastišča. Najbolj pogoste rastline, ki jih zasadimo poleg sedumov so netresk, materina dušica, nagelj, siva ovčja bilnica in podobno. Za intenzivno zazelenitev pa lahko zasadimo celo manjša drevesa in grmovnice, kot so javor, dren, petoprstnik, brin, bor in celo smreko, lahko tudi pušpane in nepozebnik. »Seveda lahko vsako streho dodatno popestrimo z različnimi drugimi rastlinami, grmovnicami in trajnicami, ki pa zahtevajo več substrata, vlage in vzdrževanja in jih običajno posadimo v različna korita ali lonce,« razloži Boštjan Kavčič.

Edino delo, ki ga imamo z vzdrževanjem rastlin, je zalivanje. V ta namen lahko na strehi postavimo zbiralnik deževnice in speljemo namakanje tako, da bo delovalo gravitacijsko. »Voda za zalivanje zelenih streh naj bi bila t. i. siva voda, torej že uporabljena, recimo za umivanje, in potem prečiščena skozi mehanske ali biološke filtre, sledi deževnica, šele zadnja izbira je pitna voda. Zato postavljamo posebne podtalne rezervoarje, nivojska stikala in krmilnike za prečrpavanje vode po različnih prekatih, s čimer dosegamo ustrezno vsebnost bikarbonatov in hranil za posamezne vrste rastlin,« svetuje Tomaž Čufer.

Če so hidroizolacija, inštalacije in konstrukcija že izdelane in je vse pripravljeno ter če uporabimo najcenejšo travo, lahko zeleno streho izdelamo že za 60 evrov na kvadratni meter. »Lahko pa stane tudi 500 evrov na kvadratni meter ali več, sploh če uporabimo eksotične rastline, saj so že sadike zelo drage. Vse je odvisno od naročnikovih želja,« izračuna Jure Peternel.