Življenje sodobnega človeka je dinamično, nenehno tekamo od enega opravka do drugega, od doma do službe, v vrtec, v trgovino, pa spet v šolo, na počitnice ali v hribe, če nam to dopušča čas. Hkrati smo stalno obdani z zidovi, in če verjamemo statistiki, približno 80 odstotkov svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, naj bo doma, v službi ali na počitnicah. Homo sapiens današnjega časa, vsaj v razvitih družbah, pretežni del dneva presedi, gleda v virtualne svetove računalnika, obdajajo pa ga stene, tople, bele in pobarvane, prijazne ali odurno hladne.

A vendar, ali veste, da stene niso samo mrtvi zidovi, ki razmejujejo zunanji prostor od notranjega in ki ločujejo pisarno od zdravniške ordinacije? Stene imajo nekaj zanimivih lastnosti, zaradi katerih smo ljudje, ki prebivamo med njimi, bolj zdravi, manj alergični ali pa postajamo razdraženi in slabe volje. Te lastnosti nas zaznamujejo prav toliko kot barva, tekstura in vonj, ki ga oddajajo tako grajene strukture kot predmeti v naši okolici. Bistvena lastnost grajenih struktur je, da zamejujejo in oblikujejo prostor, druge manj vidne lastnosti pa vplivajo na akustičnost, zvočno in toplotno izolativnost, paroprepustnost, sposobnost sprejemanja in oddajanja vlage, sposobnost oddajanja kemijskih delcev v prostor in podobno. Za naše počutje in ne nazadnje zdravje je pomembno, da stene dihajo, da niso akustično mrtve in da hkrati ne prepuščajo preveč decibelov, da so higienične in prijetne na otip, primerno tople ter mehansko odporne.

Sodobna zasnova stanovanjskih hiš temelji na načelu odprtih tlorisov, ki so zamejeni s klasičnimi konstrukcijskimi elementi, kot so steber, nosilna stena in medetažna plošča, hkrati pa gradbena tehnika omogoča izvedbo razmeroma širokih razponov, kar se kaže v odprtem tlorisu stanovanja.

Ob nakupu ali najemu se naročnik vpraša, kako organizirati in oblikovati prostor oziroma kako ga preurediti, da bo opravljal svoj namen.

Ker živimo v času, ko se naše potrebe in živ­ljenjske navade dokaj hitro spreminjajo, je ohranjanje prilagodljivosti tlorisa zelo dobrodošla prednost, ki omogoča ustvarjanje različnih ambientov skozi življenjsko dobo objekta. Dobro zasnovana hiša bo z lahkoto našla novega lastnika, ki si bo svoj bivalni prostor razmeroma preprosto preoblikoval in prilagodil svojim željam.

Odprto zasnovani tloris je mogoče pregrajevati na več načinov, klasične opečne zidane stene so skoraj že iz mode, največkrat se prostori z različnimi funkcijami med seboj predelijo s suhomontažnimi mavčnokartonskimi stenami ali z lahkimi zidaki iz porobetona, ki zahtevajo mokro gradnjo, uporabo malte in ometa. Obstajajo tudi drugačni načini pregrajevanja prostorov, zelo učinkovito je razmejevanje z opremo, ki je lahko hkrati stena in omara.

Če se vendarle osredotočimo na prednosti suhomontažne gradnje, je treba poudariti zelo širok spekter uporabe, hitro in natančno montažo ter sorazmerno čisto gradbišče; med suhomontažne sisteme prištevamo mavčnokartonske in različne lesene stene oziroma obloge.

Mavčnokartonski montažni elementi omogočajo izvedbo različnih oblik prostorov, sledijo lahko pravokotnim, poševnim in krivuljastim linijam, in če pomislimo na galerijske prostore svetovno znanega Gug­genheimovega muzeja v Bilbau, katerega avtor je ameriški arhitekt Frank O'Gehry, je skoraj ni oblike, ki je ta prefabricirani izdelek ne bi mogel zavzeti. Ustvarjalni so lahko naročniki, uporabniki, arhitekti, graditelji, torej vsi, ki sodelujejo v procesu snovanja zgradb, nove zamisli se z realizacijo manifestirajo v prostoru in ga sooblikujejo, tako v cikličnem ponavljanju kreirajo nove prostorske situacije.

V bolj vsakodnevni rabi mavčnokartonske stene in stropi največkrat razmejujejo različne vsebine: v stanovanju ali hiši ločujejo bivalni prostor od hodnika, kopalnico od spalnice ali otroški sobi med seboj; spuščeni strop in zvočnoizolativne predelne stene se uporabljajo v poslovnih in javnih objektih, kjer omogočajo skrite razvode vse bolj tehnološko zahtevnih sistemov inštalacij, hkrati pa so zvočna pregrada in odločilno pripomorejo k ustrezni akustiki v prostoru. S spremembo namembnosti objekta, ki narekuje povsem drugačno razporeditev posameznih prostorov, je mogoče prostor zelo hitro in preprosto preurediti – odstraniti obstoječe mavčnokartonske predelne stene in strope, prostor odpreti in povezati ali skladno z načrtom postaviti nove.

Pomemben dejavnik za uporabo mavčnokartonskih elementov je njihova požarna odpornost, ki omogoča izvedbo požarno odpornih sten in stropov za ločevanje požarnih sektorjev ter požarno zaščito konstrukcijskih elementov stavbe, ki sami po sebi ne dosegajo predpisane ravni požarne odpornosti. Uporaba mavčnokartonskih elementov je primerna tudi za dodatno toplotno izoliranje posameznih delov objekta, pri čemer na obstoječo steno, strop ali streho z notranje strani namestimo kovinsko ali leseno podkonstrukcijo, toplotno izolacijo in kot zaključni sloj mavčnokartonsko oblogo, ki zahteva le še fino izravnavo in pleskanje. Ob zadostni ali preveliki višini prostorov lahko s spuščenim stropom oblikujemo različne ambiente, dosežemo indirektno osvetlitev prostorov in »potopimo« svetila v stropno oblogo. Pomembna fizikalna lastnost omenjenih izdelkov je sposobnost sprejemanja in oddajanja vlage v prostoru, kar ugodno vpliva na naše počutje; materiali, ki so paroprepustni, dihajo in hkrati ne oddajajo zdravju škodljivih kemijskih snovi, so v našem bivalnem okolju zelo dobrodošli in bi jih morali uporabljati v čim večjem obsegu.

Montažne predelne stene in stropi ne zavzamejo veliko tlorisne površine, saj s sorazmerno tankimi elementi dosežemo ustrezne mehanske, toplotnoizolativne, akustične in druge lastnosti. Slabša stran takšnih »lahkih« struktur je nezmožnost akumulacije toplote, hkrati pa jih lahko dosti hitreje segrejemo kot na primer klasično zidano steno.

Pomembno je torej, da se začnemo pravočasno ukvarjati z vprašanji, kot so: čemu bo prostor namenjen, kako in s čim bi ga bilo smiselno predeliti, koliko časa imamo za izvedbo in podobno. V temeljitem razmisleku in strokovni debati z arhitektom je mogoče optimizirati marsikaj – od zasnove prostora do končne porabe finančnih sredstev.

Dobra in premišljena zasnova omogoča prilagodljivost v naslednjih fazah uporabe objekta, večji izkoristek prostora in kreiranje novih prostorskih situacij. Kakovostno oblikovanje ambientov prispeva k večjemu bivalnemu ugodju in srečnejšemu življenju uporabnikov, upoštevanje tehničnega znanja pa k uspešni izvedbi in kakovostni uporabi prostorov skozi njihov celotni živ­ljenjski cikel.