;
Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Strehe: Kaj je dobro vedeti 
pri izbiri kritine

Na slovenskem trgu je mogoče kupiti tako rekoč vse vrste kritine. Izbiramo lahko med klasičnimi, tj. opečnatimi, betonskimi, celo lesenimi ali slamnatimi – le s tradicionalno kamnito kritino, skrlami, so težave –, pa tudi vlaknenocementnimi, kovinskimi in bitumenskimi. Veliko jih izdelujemo na podlagi lastnega znanja ali tujih licenc, veliko pa jih je tudi iz uvoza.
Foto: Aleš Černivec/Delo
Foto: Aleš Černivec/Delo

Kritina nas varuje pred vremenskimi nevšečnostmi in preprečuje navlaževanje materialov in konstrukcije v stavbi, s čimer preprečujemo nastanek plesni, gliv in propadanje konstrukcijskih elementov zaradi zatekanja vode. Skladno s Pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago moramo izbrati tak­šno kritino, ki bo vodotesna, ali kritino oz. sloje, ki odvajajo vodo. Po pravilniku so sestavni del take zaščite tudi drugi sloji, ki sestavljajo streho, npr. kleparski izdelki (obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistemi za odvajanje meteorne vode (žlebovi in odtočne cevi). Za vodotesno kritino se po pravilniku šteje tak material, ki je neprepusten za vodo in izveden brez stikov ali z vodotesnimi stiki. Kritina pa mora biti izvedena z nezatesnjenimi prekrivajočimi se stiki ali preklopi v naklonu, da voda čim prej steče s strehe in se zmanjša možnost zatekanja ali zamakanja. Tudi priključki in preboji morajo biti izvedeni vodotesno.

Prvi koraki pri izbiri

Pri izbiri kritine moramo upoštevati obliko, razgibanost in naklon strehe, klimatski pas, lokacijo in pogoje, ki veljajo za določeno območje, tip arhitekture in seveda dejstvo, ali bomo prekrili novogradnjo, kulturni spomenik, industrijski objekt, gospodarsko poslopje ali lopo, kakšne so finančne možnosti ter tehnično regulativo, ki velja v Sloveniji.

Pri obnovi starejših stavb in kulturnih spomenikov je treba poseči tudi po kritini iz kamna, lesa, slame ali opečni kritini. Lesene skodle še vedno izdelujemo tudi v Sloveniji, vse delo se opravi ročno. Kritino iz kamna zelo težko najdemo in jo pretežno uvažamo iz severnih dežel, predvsem iz Nemčije, ali jo nadomeščamo s kakšno drugo. Seveda takšni nadomestki nikakor ne sodijo na kulturne spomenike, npr. jedro Štanjela.

Pri vseh vrstah kritine so lahko razlike med posameznimi izdelki različnih serij še vedno velike. Previdnost ni odveč niti pri tistih opečnatih in betonskih strešnikih, pri katerih lahko en tip oz. eno obliko vgradimo v različnih podnebnih razmerah, v visokogorju in ob morju. Kljub temu so naši proizvajalci opečne, betonske in kovinske kritine v tehnološkem smislu povsem na ravni tujih proizvajalcev. Tehnologija je že dolgo znana in nekateri proizvajalci imajo že zelo dolgo tradicijo.

Poleg vsega naštetega bi morali biti pomembni merili pri izbiri tudi ugled proizvajalca in dolgoletna tradicija izdelave. Vsekakor moramo biti pozorni na urejen proizvodni proces, reden nadzor, tudi neodvisnih ustanov, ter ustrezna potrdila o kakovosti izdelkov. Kritina mora izpolnjevati zahteve, navedene v produktnih standardih, ki veljajo za določeno vrsto, vendar velja poudariti, da so v standardih navedene minimalne zahteve. Poleg tega je v laboratorijih težko simulirati vse razmere, ki jim je streha izpostavljena v daljšem obdobju. Višjo raven kakovosti izdelkov naj bi zagotavljali certifikacijski znaki (npr. nemški RAL, slovenski znak kakovosti v graditeljstvu).

Najcenejše so še vedno vlaknenocementne plošče, sledijo jim opečni in betonski streš­niki ter bitumenske skodle, najdražja pa je kovinska kritina (pločevinasta, bakrena, barvana ali s posipom). Cena kritine pri nas ni bistveno nižja kot v tujini, je pa cenejše delo.

Kakšen material izbrati

Glina, beton, kovina in bitumen so materia­li, ki so pri izdelavi kritine najbolj uveljav­ljeni. Med seboj se ne izpodrivajo, ker imajo vsak svoje prednosti in pomanjkljivosti. Glina kot najstarejši material ima dolgolet­no tradicijo in ugodno ceno. Poleg tega dajejo opečni strešniki okolju svoj pečat, npr. korci na Primorskem. Zaradi tega je opečna kritina v nekaterih okoljih edina dovoljena oz. celo zahtevana. Takšna streha ima tudi nekaj večjo maso, enako velja za betonski strešnik, kar je v določenih okoliščinah prednost.

Kovinske kritine so trpežne in imajo lahko ob pravilni vgradnji dolgo življenjsko dobo. Največja težava je kondenzat, ki pa se preprečuje npr. z obrizgom, zračnim slojem, pri ploščah velikega formata tudi z vgrajenim toplotnoizolacijskim slojem. Ne smemo pa pozabiti, da so nekatere kovinske kritine razmeroma nove in še nimamo na voljo dovolj podatkov o njihovih dejanskih lastnostih in obnašanju na strehi v različnih vremenskih razmerah in morda tudi ob nepravilnostih pri izvedbi.

Prednost bitumenskih skodel je v tem, da se lahko uporabljajo pri majhnem naklonu in da se lepo prilagajajo obliki strehe, še zlasti če je ta bolj razgibana, vendar je treba biti pozoren na kakovost podlage in način pritrjevanja. Pri zelo majhnem naklonu se lahko skodle tudi samo lepijo.

Redkokdaj se odločamo za tradicionalno kritino iz lesa, kamna ali slame, saj je njena priprava zamudna in zato tudi dražja. Skodle morajo biti iz resonančnega maces­novega ali smrekovega lesa s senčnih leg. Poleg same izbire dreves, sečnje, spravila in razreza hlodovine sta pomembni še pravilno cepljenje in sušenje skodel. Skrbno pripravljene so odporne proti vsem vremenskim nevšečnostim.

Na Krasu nimamo kamnolomov, kjer bi pridobivali skrle. Sama izbira kamna mora biti premišljena in skrbna. Izdelava skrl je ročna, biti morajo različnih dimenzij in oblik.

Tudi z dobavo ustrezne slame imamo v Sloveniji kar nekaj težav, saj ne posejemo zadostnih količin visokorasle pšenice in rži. Zato nekateri krovci uporabljajo trstiko, ki pa ne spada med naše tradicionalne kritine. Tako kot pri vseh izdelkih je tudi tu treba posebej poudariti, da lahko slaba izvedba izniči dobre lastnosti vrhunskega izdelka.

Tehnične lastnosti

Standardi SIST EN določajo lastnosti za posamezno vrsto kritine. Pomembnejše lastnosti so: dopustno odstopanje oblike in mer, končni videz, vodonepropustnost oz. vodotesnost, odpornost proti vremenskim razmeram, masa, nosilnost, odpornost proti udaru, širina pokrivanja. Nekateri proizvajalci dajejo tudi 50-letno garancijo, toda bodimo pozorni še na drobni tisk in predvsem na pravilno izvedbo in vzdrževanje strehe.

Vsak proizvajalec oz. njegov zastopnik mora kupcu poleg izjave o lastnostih in oznake CE, ki dokazuje, da je bil izdelek ocenjen in da izpolnjuje vse zahteve EU glede varnosti ter varovanja zdravja in okolja, ponuditi tudi tehnične informacije, v katerih je naveden minimalni naklon, ki ga moramo upoštevati, da preprečimo zatekanje meteorne vode pod kritino, in teža kritine, saj so pomembna merila pri izbiri kritine predvsem nosilnost strešne konstrukcije in seveda naklon ter oblika strehe. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da je treba preveriti prostorske akte, ki veljajo za posamez­no lokacijo.

Slediti moramo tudi zahtevam tehnične zakonodaje, ki velja v Sloveniji, saj neupoštevanje te in strokovnih načel pri zasnovi, projektiranju in izvedbi ostrešja ter polaganju kritine pogosto pripelje do katastrofalnih posledic ob neurjih, večjih deževjih in nalivih. S strokovnim delom bi lahko preprečili večji del škode, nastale zaradi vremenskih ujm.

Načrtovanje

Ozaveščenim investitorjem priporočamo tudi, da pri prenovi strehe sodelujejo projektanti, ki v fazi načrtovanja preverijo obstoječo streho (konstrukcijo in kritino), predlagajo optimalno rešitev in po potrebi sanacijske ukrepe na ostrešju, npr. sidranje obstoječih leg v horizontalne armiranobetonske vezi, zamenjavo posameznih dotrajanih elementov z novimi, povezovanje posameznih elementov med seboj. Ne smemo namreč pozabiti, da je treba pri posegih v nosilno konstrukcijo pridobiti ustrezna dovoljenja na upravni enoti.

Izbira mojstra

Previdnost ne bo odveč tudi pri izbiri izvajalca krovskih del. Ustrezno usposobljenega kadra, predvsem za polaganje zahtevnejših kritin, pri nas namreč ni dovolj. Šolanja ali usposabljanja, ki jih za krovce organizirajo posamezni proizvajalci in uvozniki kritin, pa tudi niso vedno posebno zahtevna ali dolgotrajna. Opažamo, da proizvajalcev in uvoznikov kritin po »uvajalnem šolanju ali usposabljanju« ne zanimata več daljše sistematično usposabljanje ali redna oz. občasna kontrola izvedbe. Zato svetujemo, naj se kupci o najbolje usposobljenih in vestnih krovcih pozanimajo kar pri proizvajalcu. Prav tako ne gre zanemariti slovesa, ki ga ima posamezen krovec ali posamezna kritina, oz. velja upoštevati, ali se lahko krovci pohvalijo z dodatnimi potrdili o kakovosti.

Kot primer slabe vgradnje navajamo pločevino v trakovih, ki se običajno polaga na lesen opaž in se zaradi dolge življenjske dobe in visoke odpornosti proti različnim vremenskim vplivom (tudi na veter) pogosto uporablja tudi v najskrajnejših okoljih, recimo v visokogorju. Takšno kritino veter v praksi pogosto odnese s strehe, in to v okolju, kjer naj bi bila hitrost vetra sicer razmeroma majhna, npr. v mestih. Razlogi za to so skoraj vedno v neprimerni vgradnji, ker so bili uporabljeni preširoki trakovi, pritrdilna sidra vgrajena na preveliki razdalji ali ker je les ob sidrih zaradi premajhnega naklona in zato zamakanja strohnel.

Samograditeljstvo odsvetujemo, saj običajno ne poskrbimo za ustrezno varnost, pa tudi izvedba posameznih detajlov je preveč zapletena, da bi jo lahko opravili sami. Naj navedemo le en primer nepravilne samogradnje: nove plošče iz trapezne pločevine se pritrjujejo kar na stare letve, na katerih so bile prej vgrajene valovite azbestnocementne plošče. Še enkrat poudarjamo, da naj dela izvajajo usposobljeni krovci z ustrez­nim znanjem, tradicijo in ugledom.

Kratki napotki za izvedbo

Skrbno opravljene izmere, izdelan načrt polaganja z rešenimi detajli (sleme, kap, nivojske razlike, frčade, strešna okna, dimniki, preboji, žlote), priprava podlage z zračnim kanalom, natančna in dosledna izvedba krovskih in tudi kleparskih del v skladu s tehničnimi navodili, gradbenofizikalnimi zakonitostmi in načeli dobre gradbene prak­se so pogoji, da dosežemo funkcionalnost kritine oz. strehe.

V skladu z dobro gradbeno prakso mora biti vsaka poševna streha zaščitena s sekundarno kritino, to je običajno paropropustna in vodotesna napenjalna folija, ki zagotavlja tudi zrakotesnost. Za to se že dolgo uspešno uporabljajo razne sintetične folije za izdelavo hidroizolacije oz. tako imenovana sekundarna kritina.

Prekrivanje strehe lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov, odvisno je od velikosti in oblike strehe, naklona, izvedbe detajlov.

Že dolgo brez tehnološke revolucije

Vlaknenocementne plošče, bitumenska skodla in kovinska kritina so primernejše za manjši naklon, tudi zato, ker imajo manjšo težo. Opečnate in betonske kritine so težje, potrebujemo večji naklon in večjo nosilnost ostrešja. Polimeri se na tem področ­ju – razen prozornih plošč, ki se vgrajujejo v glavnem na nadstreških – niso uveljavili, saj so premalo obstojni in preobčutljivi za velike temperaturne spremembe in ogenj.

Tehnološke revolucije na področju kritine že nekaj časa ni bilo, saj so tudi kovinske kritine in bitumenske skodle po svetu znane že več kot štirideset let. V tehnološkem smislu je novost kritina, ki sončno svetlobo pretvarja v električno energijo, a je še precej draga, zato jo po svetu v glavnem vgrajujejo ob finančni pomoči države, ki želi s takšnimi ukrepi zmanjšati rabo energije.

Komentarji