Da ne bi ostalo le pri dobrih namenih, so LAS MDD, občina Radlje, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Razvojni center koroškega gospodarstva, podpisali pismo o nameri za gradnjo prvih osmih hiš, za katere je občina namenila komunalno opremljena zemljišča, Gozdno gospodarstvo in Razvojni center pa bosta investitorja.

Katalog zaokroža več let trajajoči projekt na terenu, v katerem so študenti arhitekture iz Slovenije in Italije, krajinski arhitekti, mojstri stavbarstva in lesarstva, etnologi in obrtniki pod strokovnim vodstvom dr. Žive Deu s Fakultete za arhitekturo na več delavnicah ugotavljali arhitekturne značilnosti in identiteto koroških hiš. Njihove ugotovitve so leta 2009 izšle v knjigi Identiteta hiš na Koroškem. Po besedah Žive Deu so avtorji kataloga s konkretnimi zgledi želeli zajeziti degradacijo okolja, ki je prizadela predvsem robove mest in podeželska naselja. Ker uspeš­ne urbaniste in arhitekte zanima predvsem ustvarjanje »arhitekture s presežkom« v mestih, je po njenih besedah načrtovanje podeželskih stanovanjskih naselij in družinskih hiš prepuščeno likovno pomanjkljivo izobraženim graditeljem. Poudarila je, da katalog ni namenjen »samograditeljem«, temveč strokovnjakom, ki pa lahko skupaj z investitorjem v njem izberejo primerno velikost hiše, število etaž in razporeditev prostorov, nato pa v skladu z urbanističnimi in prostorskimi zahtevami ter željami graditelja opredelijo še način gradnje – ta je lahko lesena, delno zidana, delno lesena ali v celoti zidana – in izberejo likovno podobo stavbnega ovoja.

»Delo ni zastavljeno kot zbirka tipskih projektov, ki naj bi bili posodobljene različice tradicionalnih modelov, temveč daje možnost izbire med različnimi izvedbami posameznih stavbnih členov. Predstavljeni načrti so zasnovani po merilih, ki zaznamujejo arhitekturo koroških enodružinskih hiš in omogočajo prilagoditev lokaciji, tehniki gradnje, velikosti tlorisa, razporeditvi prostorov.« Katalog je dopolnjen z opisi posamez­nih stavbnih členov (streh, fasade, oken in vrat, senčil, ograj), za zgled, kako je mogoče sestaviti predstavljene stavbne dele v kakovostno arhitekturo, pa se konča s šestimi arhitekturnimi načrti različno velikih stanovanjskih hiš, umeščenih na različen teren.

Poglavja obravnavajo po velikosti hiše in razporeditvi nanizane tlorise, priporočene volumne (razmerja med višino ostenja in višino strehe, obliko streh), prikazujejo postavitev hiš na različen teren; tip vhoda v hišo (ta je praviloma vzporeden z glavno fasado, in ne čelni); materiale, teksture in barve zunanjega ovoja, tip kritine, vratne in okenske okvirje in krila, senčila in zunanje ograje.

Oglejmo si za primer priporočene materiale: klet ali podstavek hiše sta lahko iz kamna ali betona, ki ju je mogoče zaščititi z grobim ometom, beton pa tudi s kamnom lokalnega izvora. Pritličje in mansarda sta lahko grajena iz lesa ali opeke, lesene stene lahko ostanejo vidne, lahko pa so ometane z ometom z delom apnenega veziva, opečne stene z ometom gladke teksture. Priporočeno je, da se lesene konstrukcije naravno postarajo ali zaščitijo s premazi na osnovi olj in voskov, skratka takš­nimi, ki ne zakrivajo naravne teksture lesa; predlagane pa so tudi barve ometov – bela in odtenki naravnih oz. zemeljskih pigmentov.

Ena najbolj vidnih razlik med tradicionalnimi stanovanjskimi hišami in zahtevami sodobnega bivalnega standarda je zagotovo velikost okenskih površin. Medtem ko je njihova razporeditev pri sodobni energijsko varčni gradnji enako kot pri nekdanji gradnji skoncentrirana na južno stran, saj je osončenosti prilagojena tudi razporeditev glavnih bivalnih prostorov, zdaj gotovo pričakujemo bistveno večja okna. Vendar je lahko tudi pri takšni zasnovi tradicionalna likovna razporeditev na fasadi ohranjena: večje okenske odprtine se lahko delijo na manjše z vmesnimi profili, kar ustvarja podobnost s tradicio­nalnim razmerjem med okni in preostalo površino fasade. Na Koroškem jo poleg oken likovno določajo še omet ter les v vertikalnem in horizontalnem rastru, leseni pa so tudi priporočeno stavbno pohištvo, senčila in ograje na stavbi.

Najsi gre za les ali drugo gradivo, sodobna koroška hiša naj bi bila po priporočilih kataloga zgrajena iz naravnih avtohtonih gradiv, katerih proizvodnja čim manj bremeni okolje, ima kratke transportne poti, se preprosto vzdržuje in ugodno vpliva na človekovo počutje.

Po besedah dr. Žive Deu načrtujejo s sodelavci podoben projekt tudi za hiše na območju Triglavskega narodnega parka, na podoben projekt pa se pripravljajo v Kozjanskem regijskem parku.