Hiše iz hlodov slovenske visokogorske smreke

Podjetje Alplog iz Zgornje Savinjske doline se je na sejmu v Celju predstavljalo prvič, njihove hiše iz hlodov pa so vzbudile veliko pozornosti. Za gradnjo uporabljajo zgolj slovenski les, pridobljen s sonaravnim gospodarjenjem. »Uporabljamo les visokogorske smreke iz Logarske doline, natančneje iz Robanovega kota, kjer raste na 1500 metrih nadmorske višine. Vsak hlod – povprečna debelina je okrog 35 centimetrov – je ročno obdelan, vsak je unikaten,« pove Andrej Pahovnik. Hišo izdelajo v Gornjem Gradu, nato jo razstavijo, natančno oštevilčijo hlode in jih spet sestavijo na želeni lokaciji pri stranki. Petkrat šest metrov veliko sejemsko brunarico, denimo, so izdelovali približ­no dva meseca in jo na razstavišču postavili v nekaj dneh. Kakovostno zgrajene hiše iz hlodov imajo zelo dobro toplotno in zvočno izolativnost. Kakor pravi sogovornik, se v podjetju ravnajo po standardih mednarodnega združenja izdelovalcev hiš iz hlodov (ILBA): »Pri gradnji uporabljamo kakovostna tesnila iz gume EPDM in biovolneno izolacijo iz slovenske ovčje volne. Hlodi so spojeni s skandinavskim sedlastim spojem, ki ostane zatesnjen tudi, ko se les posuši.« Lesa običajno ne zaščitijo, saj stranke želijo, da sčasoma posivi, pridobljena patina pa sama po sebi zagotavlja trajno zaščito. »Z nanosi kemikalij in zaščitnih sredstev zapremo vse pore, skozi katere les diha, s tem pa uničimo bivalno klimo. Če stranka vztraja pri zaščiti, svetujemo uporabo naravnih sredstev, kot je mešanica lanenih olj,« dodaja Pahovnik.

Krilo vhodnih vrat z obeh strani prekrito s steklom

Na razstavnem prostoru podjetja AJM – okna, vrata, senčila iz Pesnice pri Mariboru je našo pozornost pritegnil izdelek iz linije Zero – vhodna vrata, katerih krilo je z obeh strani prekrito s steklom. Po oknu Zero Sash, za katero so na letošnjem mednarod­nem sejmu obrti in podjetnosti dobili srebrno priznanje Celjskega sejma in zlati ceh Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, na Japonskem pa se je znašlo na seznamu nominiranih za nagrado good design award, so se namreč odločili, da bodo kupcem ponudili celo linijo izdelkov Zero. »Tako kot pri oknu Zero Sash je tudi površina vhod­nih vrat Zero izravnana, torej brez motečih elementov, saj je krilo z obeh strani prekrito s steklom. To je kaljeno, pritrjeno na aluminijaste profile, ki so lahko napolnjeni s peno, kar izboljša njihove toplotnoizolativne lastnosti, sredica pa je napolnjena z grafitnim ekspandiranim polistirenom. Skupna vrednost toplotne prevodnosti je tako okrog 0,85 W/mK,« pravi Danijel Keuc in doda, da nameravajo strankam kmalu ponuditi takšna vrata tudi za pasivne hiše.

Strešno okno brez kupole za ravne strehe

V ravne strehe se običajno vgrajujejo kupolasta strešna okna, v podjetju Fakro pa so se odločili, da bodo kupcem ponudili strešno okno z ravno površino. Novost, ki so jo premierno predstavili ravno v Celju, je takoj pritegnila tudi našo pozornost. Že od daleč je videti, da je celotna površina steklena, torej brez vidnega okvirja, zasteklitev pa je po besedah Tomaža Venišnika tako dobra, da okno ne potrebuje kupole: »Na željo stranke jo seveda lahko namestimo, a ni potrebna. Vsa stekla so protivlomna in pohodna, toča jim ne more do živega. Steklena je celotna površina okna, konstrukcija je zasnovana tako, da ima okno za 16 odstotkov večjo zastekljeno površino kot primerljivi izdelki drugih proizvajalcev, toplotna izolativnost pa je za 14 odstotkov boljša.« Namenjeno je za stanovanjske in industrijske objekte, na voljo je v različnih dimenzijah in z različnimi toplotnoizolativnimi lastnostmi, upravljati ga je mogoče ročno ali z električnim sistemom, poseben nastavek pa omogoča, da lahko dvignemo za 15 centimetrov.

Konstrukcija iz aluminija za lažjo izdelavo špalet

Novost, ki jo je v Celju predstavljalo podjetje Velux, je sicer namenjena mojstrom, ki vgrajujejo strešna okna, a so imeli proizvajalci pri načrtovanju izdelka v mislih tudi zadovoljne stranke. Posebna nosilna konstrukcija iz aluminija namreč omogoča preprosto in predvsem pravilno izdelavo notranje obloge (špalete) okrog strešnega okna, ki je sicer precej zamudno opravilo. »Nosilna konstrukcija se preprosto prilagaja dolžini strešnega okna, naklonu in debelini strešne konstrukcije. Običajno mora mojster izdelati konstrukcijo iz aluminijastih profilov, kar je zamudno, in nemalokrat se to naredi na najlažji način, ki pa ne omogoča pravilnega kroženja zraka, potem ko je okno vgrajeno in špaleta izdelana. Predpripravljena konstrukcija zagotavlja, da je špaleta pravilne oblike in pravilno izdelana – spodaj vertikalno, zgoraj horizontalno, kar zagotavlja optimalno kroženje zraka okrog okna in preprečuje nastajanje kondenza. Konstrukciji je priložena tudi parna zapora, ki popolnoma zatesni obloge okrog strešnega okna in preprečuje vstop toplega in vlažnega zraka v strešno konstrukcijo,« pojasni Katja Ličen Pajenk.

Upravljanje doma na daljavo

Na razstavnem prostoru podjetja Mik iz Vojnika si je bilo mogoče med drugim ogledati delovanje sistema za upravljanje in nadziranje doma na daljavo. »Sistem Dom na dlani, ki je primeren tako za novogradnje kot za obstoječe objekte, omogoča popoln nadzor nad dogajanjem doma kadar koli in od koder koli. Z njim je mogoče upravljati vse od senčenja, prezračevalnega sistema, hlajenja, osvetlitve do alarmnih naprav. S sporočilom na pametni telefon, tablični ali osebni računalnik nas, denimo, opozori na vsako nepričakovano odpiranje oken ali vrat,« razloži Sebastjan Vreže. Z nadgrajenim sistemom, ki so ga predstavljali v Celju, je mogoče upravljati tudi luči in svetlobna tipala, detektorje premikanja in dima ter vode, ogrevalne in hladilne naprave, termostate, skratka vse porabnike električne energije v domu. Ena bistvenih prednosti pa je, poudarja sogovornik, da lahko začnemo z minimalno investicijo, nato pa sistem po potrebi in željah nadgrajujemo z dodat­nimi moduli.

Neskončna ograja brez vmesnih stebrov

Tudi izdelek podjetja Ograje Kočevar iz Prebolda je plod domačega znanja. V sodelovanju z ljubljansko fakulteto za arhitekturo so razvili tako imenovano neskončno ograjo in jo premierno predstavili ravno obiskovalcem sejma v Celju. Posebnost ograjnega sistema je, da so ojačitve ukrivljene vertikalno, in ne horizontalno, kot je bila ustal­jena praksa. »Gre za preprosto rešitev, ki pa ima velik učinek. Ograja namreč zaradi vertikalnih ojačitev ne potrebuje stebrov, statično je dovolj trdna tudi brez njih. Z vertikalno ojačitvijo smo se hkrati izognili preveč poudarjenemu ritmu stebrov, ograji pa dali prilagodljivo, modularno in odprto strukturo,« pravi Slavica Štrk. Izdelek so razvijali leto dni in ga tudi zaščitili, pri tem pa so sledili novim trendom pri urejanju okolice doma. Da so na pravi poti, kažejo odzivi strank na novi izdelek (na trgu je dober mesec), pa tudi priznanji Mestne občine Celje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Kompostni sistem v kopalnici

Na razstavnem prostoru podjetja Korak iz Radencev smo opazili kompostno stranišče proizvajalca Envirolet. Kompostna stranišča sicer niso novost na našem trgu, a ker gre za eno izmed rešitev, ki zmanjšujejo onesnaženost našega planeta in tudi porabo vode, se je njihova uporaba v zadnjih letih precej povečala. Model WSC monoblok je tako imenovana enota »vse v enem«, ki jo lahko namestimo kjer koli, zlasti primerna je za majhne prostore, v katerih nimamo možnosti ločene namestitve kompostnega zbiralnika. »Tako kot vsi modeli kompostnih stranišč ima tudi ta monoblok zunanjo vetrno turbino, kompaktna in samonosilna konstrukcija iz trpežne plastike z zaščito proti ultravijoličnim žarkom pa ne zahteva nobenih vodnih ali kanalizacijskih vodov, torej niti vode, a v prostoru kljub temu ni slabega vonja,« poudarja Valerija Misja.