Letos je bilo zaradi deževnega vremena v zraku še več vlage kot običajno. Vlaga in z njo plesen, alge in mikroorganizmi so po statistiki že v vsakem tretjem slovenskem stanovanju ali hiši. Čas pred zimo je zato primeren za sanacijo sten. V hujših primerih, ko je za vlago kriva slaba izolacija temeljev ali zunanjih sten, slaba hidroizolacija ali poškodbe na strehi, so potrebna gradbena dela, saj na mestih s pomanjkljivo toplotno zaščito vlaga kondenzira, na mestih, kjer temelji in vkopane stene nimajo hidroizolacije ali je ta prekinjena, pa kapilarna vlaga prodira po steni navzgor. Zgolj sanacija in zaščita sten z nanosom posebnih premazov in barv bo zadoščala tam, kjer se je plesen začela razvijati le zaradi pomanjkljivega prezračevanja, kuhanja, pranja, znojenja, sušenja perila ali umivanja. Medtem ko so se včasih proti plesni uporabljale pretežno apnene barve, so zdaj na voljo tudi termoizolacijske, ki poleg tega da opravljajo funkcijo toplot­ne izolacije, preprečujejo zadrževanje vlage v prostoru in nastanek plesni.

Priprava površin za sanacijo

Da se plesen ne bi razvila, lahko veliko naredimo s prezračevanjem, saj relativna vlaga ne sme preseči 60 odstotkov. Dovolj je že, da v stanovanju večkrat na dan za pet do deset minut naredimo prepih, učinkoviti so tudi zračniki, prezračevalne naprave in razvlaževalniki. »Pomembno je, da vodni pari omogočimo pot na prosto. Zračenje povzroči, da se relativna vlažnost v prostoru močno zmanjša, poleg tega z njim povzročimo mešanje zraka, zaradi česar se bolje sušijo stene za pohištvom,« pojasnijo strokovnjaki iz podjetja Jub.

Ko se plesen razvije, prezračevanje ni več dovolj. Takrat težavo rešimo z različnimi preparati in barvami s fungicidnimi sredstvi. Najprej moramo najti vzrok za pojav plesni, saj bomo le tako pravilno ukrepali. Če ugotovimo, da je posledica kondenzacije vlage na steni, je sanacija lahko dokaj preprosta. Pomembno je, da posušimo steno, saj na suhi površini plesen ne uspeva. Za odstranitev stare plesni je dobro najeti strokovnjaka. Če se posega lotimo sami, pa moramo biti previdni, saj se spore prenašajo po zraku, zato odpremo okna ter se zaščitimo z rokavicami in masko. Okužene notranje zidne in strop­ne površine najprej dobro umijemo z mokro krpo in počakamo, da se stena posuši. Nato jo premažemo s sredstvom za zatiranje plesni. V Jubu svetujejo biocidno sredstvo, razredčeno z vodo v razmerju ena proti pet: »Pripravek nanašamo s čopičem ali pleskarskim valjčkom. Za močno okužene površine priporočamo dvojni nanos v razmiku od osem do dvanajst ur. Nove dekorativne in zaščitne premaze lahko naredimo šele, ko so površine s tem preparatom povsem suhe, navadno je to od osem do dvanajst ur po zad­njem nanosu.«

Ko so okužene površine dezinficirane in suhe, lahko sledi barvni premaz. Barv, ki vsebujejo dodatke za učinkovito zaščito proti plesnim je na trgu precej, v Jubu pa priporočajo takšno z dodatki citrusov: »Primerna je predvsem za dekorativno zaščito sten in stropov v prostorih, v katerih zaradi visoke relativne vlažnosti zraka obstaja velika verjetnost pojava kondenza in s tem primernih razmer za intenziven razvoj različnih vrst zid­nih plesni. Priporočamo jo predvsem za kuhinje, kopalnice in druge prostore, v katerih za dekorativno obdelavo ni potrebna uporaba barv, odpornih proti mokremu drg­njenju.« Lahko uporabimo tudi barve, ki ne vsebujejo sredstev proti plesni, a moramo dodati sredstvo za preprečevanje zidne plesni.

Apnene barve

Kadar saniramo stenske in stropne površine v prostorih s stalno vlažnim zrakom, lahko uporabimo apneno barvo. Gre za do okolja prijazno mineralno barvo na osnovi gašenega apna, ki zagotavlja visoko poroznost in s tem visoko paroprepustnost. »Ima močan dezinfekcijski učinek ter naravno fungicidno in baktericidno delovanje, saj apno samo, brez kakršnihkoli dodatnih fungicidov, sorazmerno dolgo varuje pred okužbo z najbolj razširjeno vrsto zidnih plesni,« pravijo strokovnjaki iz Juba.

Preden apneno barvo nanesemo na stene, jih je treba dobro očistiti in posušiti. Na njih ne sme biti delcev prahu, ostankov opažnih olj, masti in druge umazanije. Odstranimo tudi vse v vodi razmočljive barvne nanose in opleske z oljnimi barvami, laki ali emajli. Zaščititi moramo okenska stekla ter okenske in vratne okvirje, sami pa moramo nositi zaščitno obleko, rokavice in zaščito za oči. Nato površino dezinficiramo, in še preden začnemo barvati, steno premažemo z osnovnim premazom. Za osnovni premaz je primerna navadna barva, ki je razredčena s 30 odstotki vode.

Ob normalnem sušenju lahko apneno barvo začnemo nanašati 24 ur po nanosu osnovnega premaza. Najprej jo razredčimo z največ desetimi odstotki vode. Steno ali strop vsaj dvakrat ali trikrat prebarvamo v razmikih 24 ur pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija in ob 65-odstotni relativni vlažnosti zraka. Za to uporabljamo dolgodlake krznene ali tekstilne pleskarske valje, pleskarske čopiče ali pa barvo nanašamo z brizganjem. »Posamez­no zidno ploskev barvamo brez prekinitev od enega do drugega skrajnega roba. Nedostop­ne površine (koti, vogali) vedno obdelamo najprej,« svetujejo v Jubu.

Za sanacijo plesnivih sten z apnenimi barvami je pravi čas, preden se začne zimsko obdobje. Barvanje lahko namreč pravilno izvedemo le v primernih razmerah. Temperatura zraka in zidne podlage mora biti od 8 do 35 stopinj Celzija, relativna vlažnost zraka pa ne sme presegati 80 odstotkov. Apnene barve so bele. S prašnatimi oksidnimi pigmenti jih sicer lahko niansiramo do blagih pastelnih odtenkov, vendar je postopek zahteven, zato se redko izvaja. Kot pravijo v Jubu, so letos v modi nevtralni toni barv, kot so barve bele kave, ekspresa in kapučina, ki jih lahko kombiniramo z močnimi odtenki, kot so zemeljski toni in intenzivna zelena.

V zadnjem času se za preprečevanje plesni in sanacijo uporabljajo tudi različne termoizolacijske barve, katerih osnovna funkcija je toplotna izolacija, a nekatere hkrati varujejo pred vlago in plesnijo. V podjetju Fragmat priporočajo t. i. termoščit barvo, ki zaradi sposobnosti regulacije vlage in toplote v prostoru zagotavlja bolj zdravo bivanje, hkrati pa je primerna za sanacijo plesnivih sten. Čeprav je v osnovi bela, ji lahko dodamo tudi pigmente. Najbolj primerna je za prostore, kjer je večja koncentracija vodne pare, kot so kuhinje, kopalnice, pralnice. Belež termoščit zmanjša kondenzacijo vlage, s tem pa prepreči nabiranje alg in plesni. Lahko ga uporabimo tudi tam, kjer so stenske površine bolj obremenjene, na primer v hodnikih in predsobah, na stopniščih. »Stene v starih objektih so pogosto hladne in vlažen zrak na njih kondenzira. Včasih tako ni treba iskati vzroka za navlaževanje sten pri pomanjkljivi hidroizolaciji. Za take primere je dovolj nanos termoizolacijskega in antikondenzacijskega beleža termoščit, ki prepreči pojav kondenza na steni,« pravi Roman Kunič iz podjetja Fragmat.

Toplotnoizolacijska barva termoščit je premaz za notranje stene, sestavljen iz votlih steklenih izolativnih mikrokroglic, mineralnih polnil, vode in dodatkov, povezanih z akrilno disperzijo. Preden jo nanesemo na steno, površino očistimo plesni. Za to lahko uporabimo naravna sredstva, kot sta soda bikarbona ali beli vinski kis, lahko pa tudi varikino. Ko odstranimo tudi krušljive delce, površino premažemo z akrilno emulzijo. Sledita dva sloja beleža termoščit, ki ga nanesemo z valjem ali čopičem. Drugi sloj šele, ko se prvi dobro posuši. Primerna temperatura za opravilo je od 5 do 35 stopinj Celzija.

Nove tehnologije

Podjetje Lombar je na letošnjem sejmu MOS v Celju kot novost predstavilo termoizolacijsko barvo na vodni osnovi, ki temelji na nanotehnologiji. Milimetrski nanos barve po njihovih zagotovilih nadomesti 50 do 60 milimetrov izolacije z mineralno volno. Sestavljena je iz akrilnega veziva in votlih keramičnih mikrokroglic, ki predstavljajo 80 odstotkov materiala. Je elastična, zato se dobro oprijema različnih površin. Na voljo je v beli barvi, lahko pa jo niansiramo s pig­menti za akrilne barve. Ob svojih izolacijskih lastnostih preprečuje tudi kondenzacijo vlage iz ozračja. »Je termoizolacijska barva, ki toploto enakomerno porazdeli po stenah in stropu. Učinek upočasni kroženje zraka v prostoru in s tem vrtinčenje prahu. Temperaturna razlika med tlemi in stropom se zmanjša, kar pripomore k manjšim stroškom ogrevanja ali hlajenja,« pojasnjuje Marijan Lombar.

V podjetju poudarjajo, da je barva po toplotni prevodnosti edina primerljiva s klasičnimi izolacijami, saj zmanjša izgubo toplotne energije do 30 odstotkov. Preprečuje kondenzacijo vlage iz ozračja, je vodoodporna, paroprepustna, negorljiva in do okolja prijazna.

Tudi pri nanašanju termoizolacijske barve je najprej treba očistiti in dezinficirati zid, nato pa z mehkim čopičem z dolgimi ščetinami ali brezzračnim brizgalnikom s tlakom med 60 in 80 bari nanesti barvo do debeline treh milimetrov. »Na dan se lahko nanese sloj v debelini največ enega milimetra. Naslednji sloj lahko sledi šele, ko je prejšnji popolnoma suh, to je po 24 urah. Sloj z debelino treh milimetrov se ustvari po treh do petih nanosih z razpršilcem ali čopičem,« pravi Marijan Lombar. Debelejši sloj kot milimeter na dan ni priporočljiv, saj ustvari plast, ki preprečuje izparevanje vlage, zato bi se lahko plesen znova razvila.