Mojstri uporabljajo za trdoto lesa Brinellovo lestvico, ki je določena po standardih ISO, temelji pa na posebni metodi merjenja trdote trdih snovi. »Jekleno kroglo premera 10 mm z določeno močjo (odvisna je od gostote in lahko znaša 100, 500 ali 1000 newtonov) 15 sekund pritiskamo na površino izbranega lesa; 30 sekund jo pustimo na tem mestu in potem v roku 15 sekund odstranimo. Izmerimo površino odtisa in na podlagi tega izračunamo trdoto. Navedene trdote so le približne vrednosti, dejanske pa se spreminjajo glede na območje rasti dreves in način rezanja (položaj letnic),« nam pojasni Gašper Pavlič iz Parketarstva Pavlič. Med najbolj trde vrste lesa listavcev spadajo bukev, hrast, jesen in javor, na vrhu lestvice je les oljke. Trdota lesa pa ni edini dejavnik, ki vpliva na odpornost in življenjsko dobo parketa. »Bukev je denimo zelo trd les, vendar se hitro odziva na spremembo vlage v prostoru, zato se še zlasti v zimskih mesecih običajno zelo razsuši in med parketnimi deščicami nastanejo ne preveč lepe reže,« opozori Andreja Voglar iz podjetja Vogart.

Obnoviti mogoče vse vrste parketa

Ko parket nima več pravega leska in je opaz­na večja obraba površine, lahko z obnovo oživimo živahne barve lesa. Zanjo se odločimo takrat, ko na oblogi nastanejo mesta, ki niso več zaščitena – bodisi zaradi obrabe bodisi zaradi poškodbe, nam pojasni Janez Vovk iz Parketarstva Primož. Obnoviti je mogoče tako rekoč vse vrste parketa, masivne in večslojne gotove parkete, pri katerih je debelina zgornjega sloja vsaj 2,5 mm ali več. Sicer pa je to priporočljivo narediti na približno 15 let, odvisno od intenzivnosti uporabe in obrabe površine, postopek pa se razlikuje glede na to, ali je parket lakiran ali oljen. Mojstri potrebujejo za obnovo približno 50 kvadratnih metrov parketa tri do štiri dni, cene brušenja in lakiranja pa se gibljejo okoli 15 evrov na kvadratni meter. Obnove parketa se načeloma lahko lotimo kadar koli v letu, tudi pozimi, edini pogoj je, da se v prostoru vzdržuje stalna temperatura med 15 in 20 stopinjami.

Obnova lakiranega parketa

Lakirani parket zahteva manj čiščenja in predvsem manj vzdrževanja. Njegova bist­vena prednost je po besedah Gašperja Pavliča prav debel sloj laka, ki preprečuje vdor umazanije in vlage, hkrati pa površino naredi zelo odporno. Priporočljivo je, da se obnavlja celotna površina naenkrat oziroma v vseh prostorih hkrati, svetuje Janez Vovk, saj je barvni odtenek obnovljenega parketa drugačen, poleg tega je cena obnove pri večji kvadraturi ugodnejša. Iz prostora je treba umakniti vse pohištvo in odstraniti zaključne obstenske letve, nato mojster odbrusi stari lak in manj kot milimeter lesa (lahko je to le nekaj desetink milimetra, odvisno od stopnje poškodovanosti), postopek opiše Andreja Voglar. Po potrebi zapolni in zgladi nastale fuge oziroma reže med deščicami in globlje poškodbe, nato pa sledi nanos enega sloja temeljnega laka in več slojev zaključnega laka, ki ima lahko različno stopnjo sijaja – od mat do visokega sijaja – ter pritrditev zaključnih letev. Površina je pohodna po enem dnevu. Bolj zapletena je obnova reliefnih obdelav in krtačenih parketov, opozori Vovk, saj je po brušenju zelo težko ali skoraj nemogoče povrniti prvotni videz. Delno je denimo mogoče znova opraviti krtačenje parketa, medtem ko so druge izvedbe mogoče le zelo omejeno oziroma zahtevajo veliko ročnega dela, kar storitev izjemno podraži.

Obnova oljenega parketa

Pri oljenem parketu nam je večina prej navedenih postopkov in težav prihranjena, pojasni Voglarjeva. Ko je zaščitni sloj oljenega parketa nekoliko obrabljen, ga lahko sami znova naoljimo, kjer je to potrebno, lahko po celotnem prostoru ali samo tam, kjer je obraba največja, npr. pri vhodnih vratih, pred kuhinjskim pultom ali okoli mize, kjer veliko drsamo s stoli. Brušenje praviloma ni potrebno, zato se tudi dolgoročno ohrani reliefni vzorec parketa. Pavlič ob tem omeni še eno prednost oljenega parketa, in sicer možnost popravila. »Če se nam pri oljenem parketu poškoduje manjša površina, lahko vdolbinico preprosto pobrusimo, pokitamo, odvečno maso obrusimo in na koncu na­oljimo. Po nekaj urah ne bo več opaziti, kje je bila poškodba. Na lakirani površini moramo nasprotno obrusiti celotno površino, mesto poškodbe popraviti in spet lakirati celotno površino.«

Večje poškodbe: obnoviti ali zamenjati?

Po izkušnjah sogovornikov se ljudje le redko odločijo za zamenjavo starega parketa, če že, to naredijo iz estetskega razloga, ker se jim zdi, da parket vizualno ne sodi v prostor, in ne zato, ker bi bilo z leseno talno oblogo kaj narobe. Parket ima zelo dolgo življenjsko dobo, tehnologija pa je tako napredovala, da je mogoče sanirati skoraj vse vrste poškodb.

Pri globlji poškodbi, ki je denimo posledica padca ostrega predmeta na tla, mojstri vdolbino lahko zapolnijo z lesnim kitom oziroma pasto za les ali barvnim voskom, ki so na voljo v različnih odtenkih. Pri večjih udrtinah lahko poškodovano deščico ali več deščic tudi zamenjajo.

Celo po izlivu vode ali poplavi še ni vse izgub­ljeno. Pri površinskem izlivu, ko voda še ni prodrla globlje v les ali celo v estrih, je parket še mogoče obnoviti, pojasni Janez Vovk. Če pa je močno navlažen, nabrekne in se nato med sušenjem zvije ali začne odstopati od podlage, ga je treba zamenjati.

Čiščenje in vzdrževanje parketa

Parket čistimo z metlo ali sesalnikom, pomivamo pa z vlažno in ne mokro krpo. Na liter vode za pomivanje dodamo zamašek čistila za lakirani ali oljeni parket.

Za vzdrževanje je oljeni parket malo zahtevnejši od lakiranega. Posebno pozornost je treba nameniti že izbiri čistila, saj napačno prehitro odstrani zaščitni sloj parketa, opozarja Voglarjeva in hkrati dodaja, da posebne madeže (denimo od olja in črnih čevljev) najlažje odstranimo s tekočimi voski. Poleg tega je treba takšno oblogo najmanj enkrat na leto premazati z negovalnim oljem. Kot pove Pavlič, temnejši parket praviloma zahteva manj vzdrževanja, svetlejše pa moramo premazati večkrat na leto, saj se na njih madeži hitreje poznajo, zato je še toliko bolj pomembno, da je parket dobro naoljen. Ob tem naj poudarimo, da je oljeni parket pozneje mogoče tudi lakirati, vendar ga je treba prej zbrusiti. Enako velja za lakiranega, če ga želimo oljiti, nikakor pa tega ne počnemo brez brušenja, saj lak olju preprečuje, da bi se vpilo v les, razloži Vovk.