Osnovni surovini za proizvodnjo steklene volne sta kremenčev pesek in reciklirano steklo. Med proizvodnjo jima dodajajo vezivo in različne dodatke, ki zagotavljajo vodoodbojnost vlaken in njihovo biološko razgradljivost. Podobno velja za kameno volno, pri kateri sta osnovni surovini kamnini bazalt in diabaz, v procesu raztapljanja pa jima dodajo še koks. Vlakna steklene volne so bolj elastična in nekajkrat daljša kot pri kameni. Prva je zato veliko bolj stisljiva, kar je pomembno predvsem pri pakiranju, saj to pomeni manjšo prostornino in manjšo težo volne med prevozom in skladiščenjem.

Pomembna je gostota

Obe vrsti izolacije veljata za zelo dobra toplotna izolatorja, vrednosti toplotne prevodnosti pa so enake. Po podatkih slovenskih proizvajalcev se toplotna prevodnost steklene volne giblje od 0,032 do 0,045 W/mK, kamene pa od 0,035 do 0,040. Natančno vrednost pri obeh določa gostota, pri čemer velja, da toplotna prevodnost pri kameni volni do neke točke z večjo gostoto pada, potem pa začne znova rasti. Najnižja je pri gostoti med 50 in 80 kilogramov na kubični meter. Pri stekleni volni pa velja, da z večjo gostoto vrednost toplotne prevodnosti pada, vendar jo zaradi različnih namenov uporabe izdelujejo v gostotah od 10 do 100 kilogramov na kubični meter.

Obe volni sta negorljivi, njuna vlakna so zaradi dodatkov tudi vodoodbojna. Vlakna kamene volne imajo tališče nad 1000 stopinjami Celzija, zato je primerna za izolacijo tam, kjer je zahtevana visoka požarna odpornost. Tališče vlaken steklene volne je pri 550 stopinjah Celzija. O vodoodbojnosti vlaken je treba povedati, da se zaradi dodatkov ne bodo navlažila, vendar bo vlaga oziroma voda lahko prodrla v zračne prostore med njih. Volna se bo sicer v določenem času posušila, vendar pa vlažna izgubi svoje toplotnoizolativne lastnosti. Zato ne ena ne druga vrsta mineralne volne ni primerna za izolacijo prostorov ali delov, kjer je vlažnost ves čas visoka ali pa je v prostoru celo voda.

Za izolacijo vseh suhih delov stavbe

Kameno in stekleno volno izdelujejo v obliki bal in plošč različnih debelin in dimenzij. Obe sta primerni za izolacijo poševnih in ravnih streh, votlih predelnih sten in tudi zunanjih sten. Pri tem velja opozoriti, da se za izolacijo zunanjih sten s kontaktnimi fasadami največkrat uporabi kamena volna v obliki posebno izdelanih lamel. Smer vlaken v njih omogoča debelejšo izolacijo in preprostejšo vgradnjo kot pri klasični vzdolžni smeri vlaken. Poleg tega je gostota dovolj velika, da zagotavlja boljšo mehansko odpornost in večje obremenitve. Steklena volna se večinoma uporablja v prezračevalnih fasadnih sistemih, kjer ni izpostavljena mehanskim obremenitvam. Prav zaradi slednjih za izolacijo podov priporočajo kameno volno z večjo gostoto, stekleno pa lahko uporabimo za izolacijo plavajočih podov, kjer ni neposrednih mehanskih obremenitev. V obliki bal sta obe pogosta izbira za izolacijo poševnih streh med špirovci, saj se zaradi prilagodljivosti z njima preprosto zapolnijo teže dostopni deli.

Zdravju neškodljivi

Po dostopnih podatkih je bilo v preteklosti narejenih več različnih raziskav, s katerimi so dokazali, da so vlakna obeh izolacij biotopna, kar zagotavlja, da se po morebitnem vdihu ne zadržijo v organizmu, temveč se v še dovoljenem času, ki ga določa evropska direktiva 97/69/EC, izločijo. Kljub temu je med delom z mineralno volno priporočljiva primerna zaščita rok in oči ter dihal. Vlakna namreč kratkotrajno dražijo kožo in sluznico. Srbečico, ki se pojavi, najučinkoviteje odpravimo s spiranjem z veliko hladne vode.

Delo in dom, 29. avgust 2007