Iskani tulipani

Od vseh znanilcev pomladi najbolj pogosto sadimo tulipane. Razloga sta dva. Prvi je v lastnosti razkošnih križancev, da se hitro izrodijo in tako lahko že v tretjem letu po sajenju namesto cvetnih stebel iz zemlje požene le bogata listna masa. Drugi razlog je živalskega izvora. Splošno znano je, da voluharjem čebule tulipanov neizmerno teknejo, zato spomladi, če čebulic nismo zavarovali pred njimi ali poskrbeli za njihovo odganjanje, pogosto dolgega nosa strmimo v prazni del vrta, kjer naj bi bilo tako želeno cvetje.

Dehteče sorte in botanične tulpe

Ko se polni zanosa podamo v svet tulipanov, ne pozabimo na sorte z dehtečimi cvetovi, kot so ‘Monte Carlo’, ‘Abba’ in ‘Monsella’, ter divje tulipane, znane kot botanične tulpe. Od marca do maja svojevrstne cvetove odpirajo turkestanska, bakerjeva, urmijska, dvocvetna, nizka in pozna tulpa. Prav vse imajo ozke liste, ki niso tako moteči, potem ko tulpe odcvetijo. Njihova pomembna odlika je tudi ta, da se ne izrodijo. Cvetijo vrsto let – brez izkopavanja in presajanja.

Neuničljive narcise

Pogosto nam slabe izkušnje s tulipani vzamejo veselje za sajenje čebulnic, a ni za to nobene potrebe. Tu so številne, ki ne razočarajo. Izjemno trdožive so narcise. Edino, kar jim škoduje, so nadpovprečne pomladanske temperature, ki povzročijo krajši čas cvetenja. Sicer pa se to ob pravilni izbiri sort lahko raztegne od februarja vse do maja. Najbolj zgodaj zacveti ‘February Gold’, sorta ‘Thalia’ pa odpre popke v času, ko se narcis resnično več ne nadejamo. Ob nakupu vrečk s čebulicami bodimo pozorni na znak za izjemno dehteče cvetove, kar vsekakor lahko štejemo kot dodano vrednost klasičnim narcisam.

Razkošje okrasnih lukov

Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo vrtove bogato zasajene s čebulnicami. A ko odcvetijo tulipani, zavlada do cvetenja naslednjih zelo priljubljenih, to je lilij, velika praznina. Zadnja leta smo spoznali, da jo lahko zapolnimo z elegantnimi okrasnimi luki. Nabralo se je že kar nekaj znanja o teh zanimivih čebulnicah, manjkajo nam le še slovenska imena za vrste in sorte. Tako za zdaj po domače govorimo o nizkih in visokih lukih ter o tistih z dekorativnimi in onih z ne prav lepimi listi.

Večina vrst okrasnih lukov izvira iz osred­nje Azije, na vrtnarskem trgu je vse več tudi križancev. Najbolj mogočen je ‘Globemaster’, ki razvije orjaški 20 do 25 cm širok kobul in hkrati najdlje cveti. Močno medi in privablja številne žuželke. Prvo leto požene iz debele čebule slab meter visoko cvetno steblo, naslednje leto lahko pričakujemo že dve. Odlikujejo ga tudi lepi listi, ki v nasprot­ju s številnimi drugimi vrstami med cvetenjem ne rjavijo.

V številne dele vrta, tudi med rdeče cvetoče vrtnice, se najlepše podajo snežno beli okrasni luki. Višji sorti ‘Mont Everest’ se je pridružila kanček nižja ‘Mont Blanc’, ki pa ima prav tako orjaško socvetje. Med letošnjimi novostmi je junija cvetoča sorta ‘Forelock’. Takrat lahko pričakujemo jajčasto oblikovano socvetje z igro barv, ki prehajajo od temno zelene prek vinsko rdeče do svetlo zelene. Ljubitelji modre barve smo se razveselili luka z imenom Allium caeruleum. Podobno kot Allium sphaerocephalon, ki se mu sprva zelena kroglasta socvetja pozneje obarvajo vijoličasto, tudi modra novost zacveti šele v juliju.

Vse do zmrzali

Za sajenje čebulnic imamo dovolj časa. V zemljo gredo vse do trenutka, ko vanjo lahko zapičimo lopato, torej vse do zmrzali. A najbolj neučakani to opravimo že konec avgusta, takoj zatem, ko sveže čebulnice pridejo na naše prodajne police.

Pomembno je, da se pravočasno odpravimo po nakupih, čeprav bomo sadili pozneje. Čebulnicam ozračje v trgovskih centrih večinoma ni najbolj naklonjeno, zato pred oktobrskim in novembrskim nakupom preverimo njihovo stanje. Biti morajo čvrste in prav nič presušene.

Tehnika sajenja

Vsakdo se sajenja loti na svoj način, a začetek – skrb za dobro pripravljeno »posteljico« – mora biti pri vseh enak. Če čebulnice sadimo na gredico, ki smo jo s trajnicami in grmovnicami uredili spomladi, najprej odstranimo zastirko. Nato površino, ki smo jim jo namenili, dobro prekopljemo in zravnamo. Izbrane čebulnice razporedimo po zemlji. Na manjših gredicah na isto mesto, na primer med tri sadike trajnic, posadimo štiri vrečke različnih čebulnic. Razporedimo jih tako, da je vse skupaj videti kot pestra »čebulna juha«, čebulnice so v njej pomešane. Upoštevamo priporočeno globino, ki je zapisana na vrečki. Začnemo z najbolj debelimi čebulami in končamo z najmanjšimi.

Jarice, grške vetrnice in anemone bodo spomladi zacvetele, če jih bomo pred sajenjem pošteno namočili v vodi.

Nazorni primer

Kombinacij sajenja čebulnic med trajnice je vse polno, priporočljivo pa jih je sestaviti tako, da se od trenutka, ko skopni sneg, in vse do junija, ko so poleti cvetoče trajnice že v popkih, vedno nekaj dogaja.

Tu je le en primer. Ko ob koncu zime odstranimo odmrle dele trajnic in gredica ostane prazna, iz zemlje pokukajo rumene jarice. Ko te odcvetijo in nastopi čas za njihovo odmiranje, se pojavijo modre grške vetrnice. Njihovim zadnjim cvetovom se pridružijo prvi cvetovi botaničnih tulp sorte ‘Lady Jane’. Med odmiranjem njihovih ozkih listov pa se pojavijo nizka cvetna stebla okras­nih lukov Allium moly.

Če nimamo prostora …

... se v resnici vedno najde! Čebulnice, seveda le najbolj zgodnje, kot so žafrani in zvončki, lahko posadimo na zelenico. Lepo je, če na travi zacvetijo tudi narcise, a potem moramo paziti pri prvih košnjah, da ne odstranimo odmirajočih listov. Pogosto pozabimo, da lahko s čebulnicami popestrimo številne kotičke pod mogočnimi grmovnicami. Še preden te olistajo, svoje cvetoče poslanstvo opravijo nizke čebulnice, kot so jarice, zvončki, žafrani, mrežaste perunike, grške vetrnice, zvezdasti hijacint, puškinije, hrušice, modri zvončki in morske čebulice.