Temeljni evropski okoljski cilj je, da bi Evropejci leta 2050 živeli dobro in v mejah planeta, da blaginja in zdravo okolje izvirata iz inovativnega, krožnega gospodarstva brez odpadkov in z vzdržnim upravljanjem virov, da zaščitena biotska raznovrstnost krepi odpornost družbe ter da nizkoogljična rast narekuje tempo vzdržni globalni družbi. A čeprav je dosedanja evropska politika prinesla otipljive koristi okolju, gospodarstvu in ljudem, je do tega cilja še daleč. »Prav vsaka članica Unije se bo morala še potruditi za uresničitev vizije zelenega gospodarstva,« je ob predstavitvi poročila, ki ga Evropska agencija za okolje izdaja vsakih pet let, poudaril njen direktor Hans Bruyninckx.

Avtorji poročila pozivajo k bolj integriranemu oblikovanju politik, Evropska komisija pa na ta poziv odgovarja z vrsto okoljskih pobud za leto 2015. Na prvem mestu je nov, celovitejši sveženj o krožnem gospodarstvu, ki dviga precej prahu. Prejšnji komisar za okolje Janez Potočnik ga je namreč v sodelovanju z več kolegi predstavil julija lani, konec lanskega leta pa je nova komisija Jean-Clauda Junckerja sporočila, da ga bo umaknila in do konca leta pripravila novega. Komisija kljub nasprotovanju okoljskih ministrov članic Unije in številnih evropskih poslancev vztraja pri tej nameri, kar je v teh dneh potrdil novi okoljski komisar Karmenu Vella, ki je znova poudaril, da želijo nov, ambicioznejši sveženj, ki bo obravnaval vprašanje krožnega gospodarstva res celovito, »od zibelke do groba«. Vella se je ob tem zahvalil svojemu predhodniku in dodal, da »moramo biti še ambicioznejši, kar pa ne pomeni, da razdiramo njegovo delo«.

Avtorji poročila izpostavljajo podatek, da so se med letoma 2000 in 2011 zelene industrije v EU povečale za več kot 50 odstotkov, kar jih uvršča med redke sektorje, ki so kljub krizi rasli. Poročilo tudi kaže, da se ravnanje z odpadki izboljšuje, čeprav je evropsko gospodarstvo še vedno daleč od krožnega, saj se preveč odpadkov zakoplje pod zemljo, poleg tega je še veliko neizkoriščenega potenciala pri recikliranju in energijski predelavi. Če želimo iz virov iztisniti kar največ vrednosti, se bo treba osredotočiti na vse faze življenjskega cikla proizvodov, od pridobivanja surovin do zasnove, proizvodnje, distribucije in porabe proizvodov, na sheme za popravila in ponovno uporabo ter ravnanje z odpadki in spodbujanje uporabe sekundarnih surovin, poudarjajo v komisiji.

V nizu okoljskih pobud Junckerjeve komisije za leto 2015 so na podlagi opozoril iz poročila še pregled strategije za biotsko raznovrstnost, akcijski načrt o upravljanju oceanov in spremenjen sveženj o kakovosti zraka, ki prav tako sproža polemike. Kakovost zraka se je v minulih desetletjih precej izboljšala, kljub temu je onesnažen zrak še vedno poglavitni okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU. Spremenjena zakonodaja o zraku naj bi zagotovila uresničitev cilja, da se do leta 2030 razpolovi število smrti zaradi onesnaženega zraka, poudarjajo v komisiji.

Avtorji poročila ugotavljajo, da je EU na dobri poti, da izpolni podnebne in energetske cilje iz strategije Evropa 2020, a hkrati opozarjajo, da obstoječe politike in ukrepi ne bodo zadoščali za uresničitev dolgoročnega cilja zmanjšanja izpustov za 80–95 odstotkov do leta 2050, s čimer bi Evropa postala nizkoogljično gospodarstvo. Komisija se je na to že odzvala in pripravila nove predloge politik za uresničitev 40-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2030.