Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznam tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70-ih let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan "izpraznjene letne ekološke blagajne", kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj. Izračunamo ga z deljenjem svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom (človeška poraba naravnih virov v tem letu) in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme vsako leto ta dan obeležimo dva do tri dni bolj zgodaj.

K preprečevanju oz. blaženju ekološkega dolga lahko pripomore vsak; najbolj temeljito z izračunom ekološkega ali ogljičnega odtisa (za osebe ali pisarne) in nato ustreznim ukrepanjem. Navkljub boljši emisijski produktivnosti slovenske emisije toplogrednih plinov na prebivalca še vedno za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta. Izbira vsakega posameznika je vsakodnevna - ali s svojo energijo, znanjem in tudi denarjem krepimo in spodbujamo porajajočo se vzporedno družbo, ki s spoštovanjem ekoloških načel zagotavlja svetlejšo vizijo prihodnosti.