Med tem ko se »podnebna pogajanja« v Dohi, ki naj bi odprla pot do novega »podnebnega« sporazuma čez dve leti, te dni iztekajo, v Evropi odmeva poročilo Evropske agencije za okolje o vplivih podnebnih sprememb na Evropo in njeni ogroženosti.

Omenjeno poročilo, ki je bilo objavljeno malo pred začetkom pogajanj v Dohi, opozarja na težo teh vplivov, ki jih čedalje bolj občutimo in se jim ne moremo izogniti - lahko pa se jim poskušamo prilagoditi. Navaja, da je bilo zadnje desetletje (2002-2011) v Evropi najtoplejše doslej. Ker to ni bilo edino toplo desetletje, temveč le eno v vrsti čedalje toplejših, je sedanja povprečna temperatura v Evropi za 1,3 stopinje Celzija višja, kakor je bila v predindustrijskem času. Nič pa ne kaže, da bi se temperatura ustalila ali celo znižala.

Čez 40 let Evropa za 2,5 
do 4 stopinje Celzija toplejša

Nasprotno, projekcije podnebnih modelov kažejo, da bo že v drugi polovici tega stoletja, čez štiri desetletja, Evropa kar za 2,5 do 4 stopinje Celzija toplejša od povprečja, ki smo ga bili navajeni še pred dobrimi dvajsetimi leti, to je od leta 1961 do 1990.

Povprečni porast temperature je videti neznaten, za naše občutke komajda zaznaven, a je za dogajanje na našem planetu ogromen. Zaradi otoplitve so namreč vročinski vali pogostejši in trajajo dlje. V Evropi je v zadnjem desetletju zaradi njih umrlo več deset tisoč ljudi in to število se bo s predvideno otoplitvijo le še večalo. Res pa je, da se niža število umrlih zaradi mraza.

Podobno velja za druge učinke, recimo za porabo energije. Na severu Evrope se za ogrevanje zmanjšuje, a hkrati je na jugu Evrope porabijo več za hlajenje. Toda v številnih primerih se stanje poslabšuje na obeh koncih. Tako se količina padavin v nekaterih južnih predelih Evrope zmanjšuje, v severnih pa narašča. Na jugu imajo zato trdovratnejše in dolgotrajnejše suše, na severu Evrope pa pogostejše poplave. V razpravah, ali gre pri tem pretežno za vpliv podnebnih sprememb, v znanstvenih krogih sicer še niso izrekle zadnje besede. Toda podatki in projekcije napovedujejo le še pogostejše pojavljanje ekstremnih suš in poplav.

Kako podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo in rastline, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.