Petnajst sosesk, ki jih sestavlja od pet do dvanajst članov iz približno sto gospodinjstev, povezuje pripravljenost zmanjšati porabo energije za najmanj devet odstotkov od letošnjega decembra do marca prihodnje leto. Pomembno je, da dosežejo prihranke brez investicijskih stroškov, zgolj s spremembo bivalnih navad, poudarja Miha Tomšič, vodja razvoja na področju gradbene fizike na Gradbenem inštitutu ZRMK, ki je slovenski partner v projektu Energetsko učinkovita soseska (Energy Neighbourhoods2). Zamen­java žarnic z učinkovitejšimi varčnimi ali LED-sijalkami, izklapljanje električnih naprav iz električnega omrežja, kadar jih ne uporabljamo, nastavitev ustrezne temperature v prostoru in pravilno prezračevanje, na primer, so preprosti, a stroškovno zelo učinkoviti ukrepi. Tomšič pravi, da so z odzivom zadovoljni, prijavile so se soseske iz vse Slovenije, le na primorskem koncu je bil odziv slab.

Potratni imajo več možnosti za zmago

Člani posameznih sosesk so iz svojih vrst izbrali energetskega mojstra, ki je srce in duša vsake soseske. Energetska mojstrica soseske Zelena ulica iz Murske Sobote je Simona Ferčak, ki jo je besedilo o natečaju, objavljeno na straneh naše priloge, takoj pritegnilo. Poklicala je na Gradbeni inštitut ZRMK, kjer so ji podrobneje razložili vsebino projekta in način sodelovanja, nato pa je šla od vrat do vrat v bloku in brez težav našla enajst gospodinjstev, v katerih so se bili pripravljeni spopasti izzivom.

Pri porabi energije že zdaj niso potratni, kar morda ni idealno izhodišče za natečaj, pove Ferčakova. Več bodo namreč lahko prihranili tisti, ki prej o tem niso niti razmišljali. Blok, v katerem živijo, je bil zgrajen leta 1963, pred štirimi leti so izvedli naložbo v novo streho, pred dvema letoma so namestili delilnike toplote, v večini stanovanj so že pred časom zamenjali stavbno pohištvo. Stara okna so tudi na stopnišču bloka, vendar Ferčakova pravi, da so radiatorji tam vedno zaprti. Stanovalci so namreč najbolj pozorni ravno na porabo energije za ogrevanje, vsak pa v svojem gospodinjstvu nenehno išče možnosti, kako dodatno privarčevati. Mesečni stroški so namreč visoki, pove sogovornica, zato se vsekakor splača ravnati odgovorno. Letos, ko so prenavljali fasado, so razmišljali tudi o dodatni toplotni izolaciji, a se jim finančno ni izšlo. Kar je pravzaprav dobro, drugače ne bi mogli sodelovati na natečaju za energijsko učinkovito sosesko. V prvi fazi natečaja se namreč niso mogla prijaviti gospodinjstva v stavbah, v katerih so pred začetkom ogrevalne sezone izvedli dodatno toplotno zaščito ali zamenjali dotrajano stavbno pohištvo z energijsko učinkovitejšim. Ta gospodinjstva se bodo lahko v tekmovanje vključila v prihodnji sezoni.

Izziv, ki se mu je bilo težko upreti

Tudi v Bonifaciji, kakor so poimenovali sosesko petih zaporednih vrstnih hiš in dveh nekoliko oddaljenih v Tbilisijski ulici v Ljubljani, so že pred časom poskrbeli za izvedbo osnovnih ukrepov, s katerimi so zmanjšali rabo energije. Člane soseske je zbral Matjaž Valenčič, sicer svetovalec v energetski pisarni Ensvet v Ljubljani, zato je bilo nekako logično, da bo prevzel tudi vlogo energetskega mojstra. Ideja o natečaju se mu je zdela simpatična, zato je sosedom predlagal, da združijo moči in se prijavijo, kar so tudi storili, ne da bi jih bilo treba kaj posebej prepričevati, pove Valenčič. Po njegovih besedah je sodelovanje na natečaju za energijsko učinkovito sosesko izziv, ki se mu človek težko upre, če je vsaj malo ozaveščen in mu je vsaj malo do tega, da prispeva k zmanjšanju porabe energije in s tem tudi k zmanjšanju stroškov.

Naselje vrstnih atrijskih hiš, ki so bile zgrajene med letoma 1970 in 1980, je zasnoval arhitekt Hugo Porenta, a so jih številni lastniki v vseh teh letih preuredili tako, da od prvotne zasnove ni ostalo prav veliko, pove Valenčič: »Večina lastnikov je tudi že pred časom izvedla vsaj osnovne ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Ena od sedmih hiš, ki sestavljajo sosesko, je mlajšega letnika, zato bo zanimivo primerjati tudi energijsko učinkovitost gospodinjstev znotraj naše soseske.« Tudi sicer se člani njegove soseske ne obnašajo mačehovsko do okolja, zdaj pa si pospešeno izmenjujejo informacije o tem, kako lahko prihranijo še kakšen kilovat energije, ne da bi zelo spremenili svoje življenjske oziroma bivalne navade.

»Projekt nam bo ponudil veliko novih informacij, kako še preudarneje ravnati z energijo, hkrati pa bo to priložnost za izmenjavo izkušenj in dobre prakse,« še pove Ferčakova in doda, da so stanovalci murskosoboške Zelene ulice 1 okoljsko ozaveščeni. Vzorno ločujejo in zbirajo odpadke, sodelujejo pri čis­tilnih akcijah, uporabljajo mestni avtobus, večina jih ima tudi svoj vrtiček, na katerem pridelujejo ekološko sadje in zelenjavo, še pove sogovornica in v šali doda, da skoraj morajo biti okoljsko odgovorni, saj jim to narekuje tudi zelena barva fasade.

Energetski mojster je duša in srce soseske

Na Gradbenem inštitutu so energetske mojstre ustrezno usposobili za opravljanje nalog. Miha Mirtič z GI ZRMK jim je prve informacije posredoval po elektronski pošti, konkretnejše usposabljanje pa je potekalo v različnih krajih. Tam so dobili podporno gradivo tako zase kot za sodelujoča gospodinjstva, nato pa so se največ ukvarjali s tem, kako motivirati, podpirati in voditi člane soseske, kako se spopadati s težavami in seveda kako dosegati želene prihranke, pove Ferčakova. Razložili so jim tudi uporabo spletnega orodja, v katero bodo vnašali podatke o porabi energije in s katerim lahko spremljajo svoj napredek. Rezultate bodo lahko primerjali z gospodinjstvi iz drugih držav Unije, ki so se prav tako vključila v tekmovanje.

»Vloga energetske mojstrice je večplastna. Znanje in informacije, ki sem jih pridobila na usposabljanju, sem oziroma še bom prenesla članom svoje soseske. Razložila jim bom tudi uporabo spletnih orodij, ki so jim na voljo, vendar bom podatke v bazo večinoma vnašala sama, medtem ko bodo preostali člani vsak teden popisali stanje števcev za elektriko in mesečno za daljinsko ogrevanje v za to pripravljeni obrazec,« pojasni Ferčakova. Števce oziroma stanje na njih so prejšnji teden, ko se je tekma začela, skrbno fotografirali, enako bodo morali storiti 31. marca, ko se bo natečaj končal. Ferčakova bo morala tudi poskrbeti, da bodo vsa gospodinjstva zbrala račune za elektriko in ogrevanje v preteklem letu, saj bo le tako mogoče natančno izračunati, koliko energije bodo prihranili v štirih mesecih, kolikor traja natečaj.

Ne v breme, ampak v veselje in izziv

Simona Ferčak se bo potrudila, da se bodo člani njene soseske v čim večjem številu udeleževali skupnih družabnih dogodkov, saj želi, da bi bilo sodelovanje na natečaju vsem v veselje, in ne v breme. Da je to enkratna priložnost za prijetno druženje, za katero nam pogosto zmanjka časa in ga ved­no bolj pogrešamo, se strinja tudi Matjaž Valenčič, ki še pravi, da bodo vsi udeleženci zmagovalci, tudi če ne dosežejo zastavljenega cilja, to je devetodstotnega prihranka pri porabi energije v primerjavi s preteklim letom. Slovenska zmagovalna soseska z največjim prihrankom v dveh krogih skupaj bo izbrala štiri člane, ki bodo leta 2013 odpotovali v Bruselj na mednarodno podelitev nagrad in razglasitev skupnega zmagovalca.

Prihranek je lahko tudi 37-odstoten

Lani je v projektu sodelovalo skoraj 600 sosesk oziroma več kot 5000 gospodinjstev iz devetih evropskih držav. V povprečju so ekipe dosegle 10-odstotne prihranke, zmagovalna ekipa iz Švedske pa celo 37-odstotnega. Mojster švedske zmagovalne ekipe je po tekmovanju povedal, da so prihranek dosegli zgolj z zamenjavo žarnic z LED-sijalkami, odkrili so izgube vseh elektronskih naprav v stanju pripravljenosti in bili na splošno bolj energijsko ozaveščeni. Poudaril je, da niso spreminjali svojih bivalnih navad, saj so majhni ukrepi tisti, ki prinašajo uspeh. Energetski mojster italijanske zmagovalne ekipe pa je bil pred začetkom tekmovanja prepričan, da se njihovi prijemi, s katerimi so se lotili učinkovitega ravnanja z energijo, ne bodo obnesli, kajti stara navada je železna srajca. A je tekmovanje trajalo dovolj dolgo, da so člani soseske izoblikovali nove navade, ki so počasi postale samoumevne in trajne. Zdaj, na primer, takoj zapre vrata, ko zapusti stanovanje, da ne bi ušlo preveč toplote ...