Na javni predstavitvi energetskega koncepta je Urška Dolinšek z infrastrukturnega ministrstva pojasnila, da bo jedrska energija odigrala pomembno vlogo pri proizvodnji nizkoogljične električne energije v prihodnosti. Pri tem je še posebej izpostavila varnost in odgovorno ravnanje z jedrskimi odpadki. Jedrska energija sama po sebi ni rešitev, zato na ministrstvu želijo tudi, da bi znali v čim večji meri izrabiti tudi obnovljive trajnostne vire, kot so hidroenergija, biomasa, sonce, veter, biogoriva in geotermalna energija.

Stališče ministrstva za infrastrukturo je, da je izmed fosilnih goriv najbolj sprejemljiv zemeljski plin, premog in lignit pa bi morali nehati uporabljati do leta 2055. Prav tako je cilj Slovenije, da do leta 2055 povsem opustimo uporabo kurilnega olja za ogrevanje. Želja v zvezi z naftnimi derivati, ki se največ uporabljajo v prometu, pa je, da do leta 2035 prepolovimo odvisnost od uvoza.

Prav ureditev na področju prometa je največji izziv za ministrstva. Trenutno v prometu porabimo 40 odstotkov energije, gre pa skoraj izključno za naftne derivate, ki jih uvozimo iz tujine. Do leta 2035 naj bi zmanjšali toplogredne pline za 35 odstotkov, do leta 2055 pa za 70 odstotkov, kar pomeni, da bo konkretno treba spremeniti prometno politiko in ozaveščenost ljudi. Cilj ministrstva je, da bi do leta 2035 polovico voznega parka pri nas že predstavljali električni avtomobili, do leta 2055 pa naj bi zamenjali kar celotni vozni park v Sloveniji. »To je velik izziv in možnost znižanja rabe energije v tem sektorju,« je poudaril direktor direktorata za energijo Danijel Levičar.

Poleg tega, da fosilna goriva negativno vplivajo na okolje, je njihov uvoz za našo državo tudi finančno breme. Stroški za fosilna goriva so namreč leta 2013 znašali kar dve milijardi evrov. »To je denar, ki je za Slovenijo izgubljen oziroma po kapilarah steče iz našega gospodarstva v tujino,« je še dodal Levičar. S prehodom na alternativna goriva bi tako lahko prihranili 1,2 milijarde evrov na leto. Pri tem državo lahko skrbi zgolj nadomestitev izpada dajatev na fosilna goriva, saj državni proračun v veliki meri sloni na trošarinah. Vendar je Levičar prepričan, da bi trošarine na fosilna goriva država lahko v veliki meri nadomestila s trošarinami na električno energijo.

Energetski koncept Slovenije bo pomemben dokument, saj bo začrtal energetsko politiko za naslednji dve desetletji in vizijo za naslednjih 40 let. Smer, v katero gremo, je nizkoogljična družba, hkrati pa mora energetika zagotavljati servis in podporo gospodarstvu ter državljanom, je ob predstavitvi predloga povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ob tem je dodal, da so trije stebri energetskega koncepta podnebna trajnost, zmanjšanje emisij CO2 (80 odstotkov do leta 2055) ter zanesljivost oskrbe in konkurenčnost. Do 15. avgusta bo ministrstvo za infrastrukturo počakalo na pripombe stroke in zainteresirane javnosti, vmes izdelalo dolgoročne energetske bilance, do konca leta pa pripravilo osnutek dokumenta o strateških usmeritvah.

Izmed okoljskih nevladnih organizacij se je že oglasil Greenpeace Slovenija, ki je razočaran nad usmeritvijo ministrstva. V organizaciji so namreč prepričani, da je pristranskost jedrski energiji nedopustna. Ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča so zato že javno pozvali, da vse tehnologije obravnava po istem kopitu in naj ne favorizira jedrske energije. »Prepričani smo, da bi v tem primeru izbrali racionalno rabo energije in obnovljive vire,« so prepričani v Greenpeaceu. Ob tem so pozvali vlado, naj ne sprejema škodljivih enostranskih ukrepov, temveč naj pred morebitno odločitvijo za gradnjo dodatne jedrske elektrarne opravi zavezujoči referendum.