Na upravi za zaščito in reševanje so ob začetku zbiranja vlog pojasnili, da k zbiranju vlog niso pozvali vseh regij in občin iz predhodne ocene škode. Kot kriterij za določitev občin, ki so bile pozvane k zbiranju vlog, so uporabili karto površinske vodne bilance Agencije RS za okolje. Poleg tega se je kot kriterij upoštevalo tudi vodnozadrževalne lastnosti tal.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v predhodni oceni k zbiranju vlog pozvala 122 občin v obalni, pomurski, podravski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, gorenjski, ljubljanski in zasavski regiji. Škoda je bila ocenjena na več kot 60 milijonov evrov, v posameznih regijah se sicer niso odzvale vse občine, ker škoda po posameznih kulturah ni presegala 30 odstotkov poškodovanosti.

Podlaga in merilo za nabor izbranih občin je meteorološka analiza površinske vodne bilance tal oziroma moči poletne kmetijske suše 2012. Analizo je izvedla Agencija RS za okolje na podlagi meritev v svoji meteorološki merilni mreži. Z metodami za prostorsko interpolacijo je bilo mogoče iz meritev pripraviti padavinsko karto in karto maksimalne stopnje izhlapevanja. Kot so zapisali na pravi za zaščito in reševanje je bilo oblikovanih več meril za določanje stopnje sušnega stresa, in sicer glede na primanjkljaj v vodni bilanci in glede na vrsto tal. Na podlagi prostorske analize primanjkljaja vodne bilance za kmetijska zemljišča se je pripravil seznam katastrskih občin z deleži kmetijskih zemljišč, ki izpolnjujejo merilo pojava sušnega stresa. Pri analizi so bila izločena kmetijska zemljišča v zaraščanju, kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, neobdelana kmetijska zemljišča, rastlinjaki in ekstenzivni sadovnjaki ter druga kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi.