Iz gradiva, ki je pripravljeno za vladno obravnavo, je razvidno, da so novembrske poplave na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem, Štajerskem, Zasavskem in v Ljubljani vsega skupaj povzročile za 20,2 milijona evrov škode. Voda, ki je prekrila doline in zalivala hiše od 6. do 14. novembra 2014, je največ škode napravila na vodotokih, in sicer za 15,7 milijona evrov. Škoda na stvareh znaša tri milijone evrov, škoda na gozdnih cestah je ocenjena na 2,3 milijona evrov, škoda v gospodarstvu znaša 848.000 evrov, državne ceste pa so utrpele škodo v višini 300.000 evrov brez DDV.

Skupna škoda presega limit za pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, saj presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014 oziroma 2,6 milijona evrov.

Novembrske poplave niso edina naravna katastrofa, ki je doletela našo državo v lanskem letu. Še hujši je bil žledolom v začetku leta. Vse lanskoletne naravne ujme skupaj  so povzročile za kar 653 milijonov evrov škode.

Februarski žled, sneg in poplave so napravile za 429 milijonov evrov škode. Septembrske poplave v 125 občinah na vzhodu države so skupaj povzročile za približno 154 milijonov evrov škode. Poplave med 21. in 24. oktobrom pa za 50,3 milijona evrov škode.

Zaradi vse večjega števila naravnih katastrof je končno reagirala tudi slovenska vlada, ki je ustanovila delovno skupino. Ta je lanskega novembra predstavila program najnujnejših protipoplavnih ukrepov. Za nujna interventna dela je vlada namenila 12 milijonov evrov, za redno vzdrževanje pa 25 milijonov evrov. V drugi polovici leta naj bi bil pripravljen tudi srednjeročni in dolgoročni načrt poplavne varnosti.