Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Priprave na ogrevalno sezono: Kaj lahko sami naredimo v kotlovnici

Najprej pospravimo in očistimo kotlovnico. Odstranimo vse, kar ne spada tja, še posebno vnetljive snovi v bližini kurilnih in dimovodnih naprav. Resda je v kotlovnici, kjer kurimo trdno kurivo na klasičen način brez avtomatskega nalaganja kuriva, veliko težje doseči brezhibno čistočo, pri tistih, kjer kurimo kurilno olje ali plin, pa je čistoča nujna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, ga lahko poškoduje in poslabša njegovo delovanje. Preverimo tudi, ali je treba očistiti odprtine in rešetke, ki skrbijo za dovod svežega zraka, potrebnega za gorenje.

Za starejše modele črpalk na ogrevalnem sistemu, ki niso elektronsko krmiljene, lahko sami pred zagonom sistema na prednji strani z izvijačem odvijemo vijak in zavrtimo rotor črpalke v smeri urnega kazalca, saj lahko med večmesečnim mirovanjem zablokira, ob zagonu pa to uniči črpalko. Poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema in preverimo, ali se vrti. Če pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, to pomeni, da črpalka normalno deluje. Vijak lahko spet privijemo.

Tudi mešalni in zaporni ventili lahko zablokirajo. Preverimo jih tako, da jih ročno počasi premikamo iz ene skrajne lege v drugo in ne smemo začutiti, da jih karkoli ovira. Pred tem moramo mešalne ventile z motornim krmiljenjem prestaviti na ročno upravljanje, če te možnosti nimamo, moramo najprej motor sneti z ventila. Preverimo lahko tudi delovanje varnostnega ventila: na njem je običajno gumb, s katerim lahko to storimo, enkrat na leto pa ga mora preveriti tudi strokovnjak.

Pomemben varnostni element ogrevalnega sistema je raztezna (ekspanzijska) posoda, ki prevzame povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Njeno ustreznost lahko sami preverimo s trkanjem po obodu. Če doni votlo, je verjetno v redu. Če je slišati, da je posoda polna vode, in če na ventilu priteče voda, jo moramo zamenjati. Če se zdi, kakor da je polna, a na ventilu ne priteče voda, pa jo je verjetno treba napolniti z zrakom – pred tem moramo zmanjšati tlak v sistemu z izpustom vode. Na neustrezno delovanje raztezne posode lahko sklepamo tudi po večjem nihanju tlaka med delujočim (ogretim) in mirujočim (hladnim) sistemom ogrevanja.

Pregled ogreval

Priporočljivo je preveriti, ali v neogrevanih prostorih morda še niso izolirani vsi cevovodi, ki lahko povzročijo precejšnje toplot­ne izgube. Obložimo jih s cevno toplotno izolacijo oziroma žlebaki. Sami lahko tudi odzračimo sistem, saj zrak v ogrevalnem sistemu zmanjšuje njegovo učinkovitost. Da je potrebno odzračevanje, lahko sklepamo po neenakomernem segrevanju radiatorjev ali povečanem hrupu napeljave. Če so vgrajeni avtomatski odzračevalni lončki, preverimo, ali na mestu odzračevanja morda iz njih ne izhaja samo zrak, ampak tudi voda. Takšen lonček zamenjamo.

Radiatorje odzračujemo, ko je ogrevalna naprava izklopljena. Pri hišni centralni kurjavi priklopimo vodovodni sistem na ogrevalni sistem in polnilno pipico odpremo za toliko časa, da sistem napolnimo z vodo. Nato moramo na radiatorjih opraviti odzračevanje z odpiranjem odzračevalnega ventila. Uporabimo ustrezen ključ in posodo ali krpo, s katero lovimo iztočeno vodo. Ventil je navadno na vrhu radiatorja in na drugi strani glede na termostatsko glavo oz. radiatorski ventil. Ko iz njega priteče voda, je radiator odzračen. Po odzračevanju ne pozabimo napolniti sistema na priporočeni tlak.

Radiatorjem in drugim ogrevalom moramo omogočiti, da toploto prenesejo v prostor, ki ga ogrevamo. Ne glede na tip radiatorja je pomembno, da ni ovirano kroženje zraka okoli njega. Zato ga ne zalagamo s pohištvom, zavesami ali drugimi predmeti. Z radiatorjev je dobro očistiti prah, s površine in v režah, saj lahko tudi ta preprečuje normalno kroženja zraka.

Prav tako preverimo, ali delujejo termostatski ventili in termostatske glave na radiatorjih. Zunaj ogrevalne sezone je treba termostatsko glavo zavrteti v maksimalni položaj, da preprečimo poškodbo sedeža ventila zaradi dolgotrajnega zaprtja.

Čiščenje saj

Pri kotlu lahko tudi sami preverimo, ali je obložen s sajami. Sajaste obloge močno zmanjšujejo prehod toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Milimeter debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, pri zanemarjenih kotlih celo do 15 odstotkov. Obloge tudi zmanjšajo trajanje kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Najbolj trdovratne obloge je treba odstraniti s strgali in žičnimi krtačami, pri manj umazanih kotlih pridejo v poštev tudi kemična sredstva, vendar je zaradi njihove škodljivosti in nevarnosti bolje, da delo opravi dimnikar ali serviser kotla.

Pregled in čiščenje dimnih tuljav prav tako prepustimo dimnikarju, ki mu je treba omogočiti tudi izvedbo drugih predpisanih ukrepov: prvi pregled na novo priključene kurilne naprave, vpis te v evidenco, poleg tega pa redno nadzorovanje njenega delovanja ter dimovodnih in prezračevalnih naprav. Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je predpisana. Vse naprave je treba pregledati enkrat na leto, pogostost čiščenja pa je pri malih kurilnih napravah (z močjo do 50 kW, ki so običajne v gospodinjstvih) odvisna od vrste goriva. Peči na trdna goriva je treba čistiti štirikrat v sezoni, na biomaso dvakrat, na tekoče in plinasto gorivo enkrat, pri slednjih je treba tudi enkrat v sezoni izvesti meritve dimnih plinov.

 

PREBERITE ŠE: Priprave na ogrevalno sezono - s pregledom peči ne odlašajmo do zadnjega

Julijana Bavčar