S tem projektom Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. V okviru projekta iščejo dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, trajnostni razvoj podeželja, trajnostna mobilnost, trajnostna proizvodnja in potrošnja, prilagajanje na podnebne spremembe.

Do februarja bo potekalo evidentiranje dobrih praks v Sloveniji in na območju Evropske unije, projektna skupina, ki jo sestavlja sedem članov z direktorico Umanotere in vodjo projekta Vido Ogorelec na čelu, pa bo na koncu izbrala 20 dobrih praks. V mesecu marcu in vse do septembra bodo sledile javne predstavitve izbranih dobrih praks: z vodenimi ogledi na kraju izvajanja dobre prakse, s samostojnimi konferenčnimi in seminarskimi predstavitvami, s predstavitvami posameznih dobrih praks na primernih dogodkih, prek spletne strani ipd.

"Projekt s predstavitvami uspešnih praktičnih prispeva k spoznanju, da je doseganje podnebnih ciljev ne le nujno, temveč tudi možno, in za slovensko družbo in gospodarstvo zelo pozitivno. Konkretna priložnost v letošnjem letu je priprava Strategije razvoja Slovenije, regionalnih razvojni načrtov in operativnih programov za evropske strukturne sklade. V teh načrtovalskih procesih bodo prakse lepo podprle vključitev projektov zelene ekonomije - tako na nacionalni, kot na regionalni ravni. Dobre prakse nas informirajo in navdihujejo," je o projektu, ki poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, slovensko vlado in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin, dejala Ogorelčeva.

Po besedah Nataše Goršek Mencin, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je preobrazba Evropske unije v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 med njihovimi ključnimi cilji in dodaja, da bodo nova in vzdržna delovna mesta v globalni konkurenci v prihodnje lahko zagotovili, če se osredotočijo na inovacije, nove tehnologije, vključno z  »zelenimi«, in spremenijo način razmišljanja. Janez Vouk, v.d. vodje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji pa je mnenja, da morajo v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov CO2 s svojim zgledom prispevati tudi institucije Evropske unije. »Evropski parlament tako že od leta 2004 izvaja projekt EMAS, s katerim se v stavbah parlamenta stremi k učinkoviti rabe energije, vode in papirja ter zmanjšuje količina odpadkov. V postopke javnih naročil so vključene okoljske smernice, parlament pa se trudi izboljšati ozaveščenost vseh svojih uslužbencev o varčevanju z viri, saj sta skupna zavest in  dosledno ravnanje v vsakdanjem življenju morda najučinkovitejši prispevek posameznika v dobrobit prihodnjih generacij« še dodaja.