Podatki raziskave kažejo, da slovenska podjetja v zadnjih letih povečujejo svoja vlaganja tako v inovacije kot tudi specifično v okoljske inovacije, ter zanje namenjajo čedalje več sredstev. Pri tem je razveseljivo, da se takih inovacij lotevajo velika in mala podjetja, nekatera med njimi tudi več hkrati. Večinoma podjetja razvijajo okoljsko inovativne izdelke, storitve in proizvodne procese. Okoljska inovacija je sicer vsaka inovacija (nova tehnologija, izdelek, proces, postopek ali storitev), ki lahko prispeva k varstvu okolja ali učinkovitejši rabi virov.

Med ovirami, s katerimi se pri tem srečujejo, so najpomembnejše pomanjkanje sredstev v podjetju, negotovo povpraševanje na trgu in negotovo povračilo naložb oziroma predolg čas vračanja okoljskih inovacij. To je tudi razlog, da so slovenska podjetja okoljsko aktivna predvsem na področjih, ki so manj zahtevna in tvegana ter zahtevajo manj angažiranja različnih virov, a so zato tudi učinki manjši, ugotavljajo na inštitutu.

Pomembno, je, poudarjajo na inštitutu, da regulativne pobude, zasebna in javna naročila ter standardi in cilji uspešnosti pripomorejo k ustvarjanju večjega in stabilnejšega tržnega povpraševanja po okoljskih inovacijah. Ukrepi politike pa so potrebni tudi za zmanjševanje in obvladovanje tveganj podjetnikov in drugih investitorjev na področju okoljskih aktivnosti in inovacij.

Raziskavo, ki proučuje podjetništvo v Sloveniji, so na inštitutu pripravili v okviru nove znanstvene monografije z naslovom Slovenska podjetja in okoljski vidiki poslovanja, ki je izšla v knjižni zbirki Slovenski podjetniški observatorij.