»Ohranjeno in čisto okolje je ena tistih izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo. Okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa največji izzivi, ki so pred njo. Okoljske nevladne organizacije so vitalni steber varovanja okolja v Sloveniji, ki sicer svojega glasu nima, in edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo. Na področju okolja lahko le strokovne in neodvisne organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike,« so ob tem zapisale okoljske nevladne organizacije v pozivu javnosti.

Kljub temu, da večji del prebivalcev uvršča okolje med najpomembnejše vrednote, država temu ne sledi. Pristojno ministrstvo namreč nevladnim organizacijam, ki se zavzemajo za čistejše okolje, namenja zgolj 0,07 odstotka sredstev namenjenih nevladnim organizacijam pri nas. Zadnja leta se sredstva, namenjena okoljskim nevladnim organizacijam, iz leta v leto drastično zmanjšujejo. Nevladne organizacije si zato želijo sistemske ureditve okoljskih prizadevanj, ki je mogoča zgolj ob politični volji, ki pa je za okoljsko problematiko trenutno ni videti, so prepričane. In to kljub temu, da se je slovenska vlada v koalicijskem sporazumu, vsaj na papirju, zavzela za vzpostavitev transparentnega, neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistema financiranja civilne družbe.

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z okoljem, so zato pozvale vlado, naj takoj začne uresničevati zaveze iz lastne koalicijske pogodbe in začne na okolje gledati kot na področje priložnosti. Pobudo za ureditev financiranja okoljskih nevladnih organizacij so zato poslale predsedniku vlade Miru Cerarju, ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen ter državnozborskemu odboru za okolje, svetu za trajnostni razvoj in svetu vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.  »V luči tega je treba omogočiti obstoj in razvoj v zdravi demokratični družbi pomembnega okoljskega nevladnega sektorja, ki je v prvi vrsti zagovornik sedanjih in prihodnjih generacij,« pravi Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja.