V Evropsko mrežo geoparkov pod okriljem Unesca je trenutno vključenih 52 geoparkov, iz Slovenije sta trenutno v postopku presoje Geopark Karavanke in Geopark Idrija, ki si prizadevata tudi za vključitev v globalno mrežo geoparkov. Strokovna komisija je zahtevala določena dopolnila, zato bodo vlogi ponovno obravnavali naslednje leto, je na konferenci povedala Marjetka Hafner, sekretarka slovenske nacionalne komisije za Unesco. Dodala je, da je namen ustanovitve geoparkov, da se geološke značilnosti pokažejo in da se okoli teh značilnosti razvije trajnostni turizem.

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac vidi glavni pomen geoparkov v promociji geološke znanosti, saj se lahko po njegovem prek geoparkov med širšo javnost prenesejo rezultati raziskav geološke znanosti. Direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki prav tako podpira ustanavljanje geoparkov, Darij Krajčič pravi, da geoparki ne prinašajo v prostor nobenih omejitev, niti novih režimov, zato so tudi za lokalno prebivalstvo lahko sprejemljivi. Na novo pa lahko po njegovih besedah lokalni prebivalci in tudi gospodarstvo prek geoparkov spoznavajo naravo, ki jo imajo, in danosti za svoj razvoj. Če znajo to skupaj zapeljati v zgodbe, ki jih povežejo še z lokalnimi legendami, kulturo in podobnim, lahko iz tega naredijo izjemno dobro razvojno zgodbo, je prepričan Krajčič.

Na konferenci na Koroškem so izkušnje, priložnosti in izzive geoparkov predstavili tudi udeleženci iz avstrijskega Geoparka Karnijske Alpe, Geoparka Magma z Norveške, portugalskega Geoparka Arouca in italijanskega geoparka Emiliga Romagna Apennine.