Na razpravi o javnem interesu in pravici do lastništva v zasebnih gozdovih na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je bilo burno. Lastnike gozdov namreč razburja problematika izkoriščanja gozdnih dobrin in lova v komercialne namene na njihovem zemljišču. Še najbolj so lastniki gozdov, poleg državnih birokratov, jezni na nedeljske obiskovalce gozdov, ki jim delajo škodo, predvsem s tem, ko uničujejo gobe, jim puščajo smeti in parkirajo na dovozne poti.

Že sam minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan, je uvodoma na posvetu priznal, da je problematika, ki niha med javnim interesom in lastniško pravico, zelo zapletena. Še posebej je to ugotovil pred meseci, ko je se je spodbudila žgoča polemika glede družbenega soglasja za kolesarjenje v gozdovih.

Jože Pojbič iz Zveze lastnikov gozdov pa je opozoril na problem nabiralništva v zasebnih gozdovih. Predvsem so lastniki gozdov nejevoljni, ker bodo še leta sanirali posledice uničujočega žledoloma, zato bi si lahko družinski proračun vsaj malo zapolnili z prodajo gozdnih dobrih, a dostikrat nimajo več česa nabrati, ker so njihove gozdove predhodno že obiskali nabiralci od drugod. Zaenkrat zakonodaja prepoveduje zgolj nabiranje kostanja, vse ostale dobrine pa so na voljo vsem, ki pridejo v gozd. »To so posledice tega, da je svobodno nabiranje nelesnih gozdnih dobrin dovoljeno vsem. Ker se iz gozdov odnaša precejšen del sicer dohodka lastnikov gozdov, smo prepričani, da je država z zakonom o gozdovih pretirano posegla v lastninsko pravico. Gozdna lastnina je edina, ki ni prava lastnina,« je zato prepričan Pojbič, ki je še dodal: »Temu se reče socialna funkcija gozdov, ki pa prerašča v nekaj drugega. Zaradi rastoče brezposelnosti, vedno večje mobilnosti posameznikov in zaradi socialnih stisk ta funkcija prerašča v iskanje dodatnega zaslužka, v posel, ki gre mimo lastnikov gozdov in odnaša lastnikom precejšen del potencialnega dohodka.« Tudi ostali lastniki gozdov so jasno izrazili jasno mnenje, da se jim zdi naval na njihove gozdove moteč. Kljub temu so poudarili, da ne nasprotujejo obisku njihovih gozdov, bi pa radi zakonsko omejili prosto nabiralništvo. Kot primer je njihov predstavnik podal tistega iz Brežic, kjer so raziskovalci ugotovili, da je hektarski donos kostanjevega lesa na hektar 700 evrov, donos kostanjevih plodov na hektar pa 1500 evrov.