Čeprav Slovenija, glede na svetovno merilo, ne prispeva bistveno k globalnemu onesnaževanju ozračja z izpusti toplogrednih plinov, pa je drugačna slika, če gledamo izpuste na prebivalca. Kljub nekaterim dvomom je jasno, da je naš planet vse bolj topel, kar prinaša negativne posledice. Leto 2014 je bilo najtoplejše, odkar se izvajajo meritve, se pravi od leta 1880. Prav tako smo devet izmed desetih najtoplejših let zabeležili v 21. stoletju.

Oceani se ne segrevajo tako hitro kot celine. »Če se je v zadnjih 135 letih globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji bistveno bolj intenziven. Samo v zadnjih 50 letih smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje,« opozarja direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant. Kot pravi, se je tudi v Sloveniji devet od desetih najtoplejših let zgodilo po letu 2000. To je zaskrbljujoče, saj segrevanje ozračja ne prinaša zgolj višjih temperatur, temveč tudi druge posledice, kot so intenzivni vremenski dogodki.

Slovenija je leta 2013 ustvarila okrog 18.150 kiloton izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida. Kljub temu je bil zabeležen padec industrijskih izpustov za 59 odstotkov glede na leto 1986. veliko onesnaženja po novem povzroča promet, in sicer za 169 odstotkov več kot leta 1986. Po izpustu na prebivalca je Slovenija nad povprečjem Evropske unije, zato bomo imeli težko delo, da omejimo izpuste za petino glede na leto 1990 do leta 2020, kot nalaga Kjotski protokol.

Podatki kažejo, da se je temperatura v Sloveniji od leta 1961 do leta 2011 v povprečju zviševala za 0,33 stopinje Celzija na desetletje, količina padavin se je zmanjševala za dva odstotka, količina snega pa za 15 odstotkov. Za dva odstotka se je povečalo sončno obsevanje. »Slovenija se segreva hitreje od preostanka sveta,« ugotavlja Damjan Dvoršak. Hitreje se temperatura dviguje na vzhodu države. Po predvidevanjih bodo temperature v prihodnosti tako pozimi kot poleti nekoliko višje na celotnem delu države, zato se pričakujejo tudi obdobja suše, ki bodo prizadela predvsem kmete. Podnebne spremembe bodo tako v prihodnosti močno vplivale na količino in kakovost pridelane hrane. »Ni ogrožen planet, ampak naša civilizacija,« svari Tanja Cegnar.