Z dolgoročno strategijo energetske prenove stavb smo v Sloveniji sprejeli zaveze, povezane z energijsko sanacijo glede na vrsto stavb in potenciale znotraj posamezne skupine objektov. Slovenija ima glede učinkovite rabe energije in obnovljivih virov ambiciozne cilje, saj želimo ob začrtanem razvoju in gospodarski rasti povečanje rabe energije omejiti na zgolj dva odstotka v primerjavi z letom 2005. Eden ključnih dejavnikov za uresničitev tega cilja je energijska prenova obstoječih stavb.

Javni in zasebni sektor sta v preteklih letih pri tem že izvedla vrsto posamičnih ukrepov. Tudi zato je celovita energijska prenova stavbe še toliko večji izziv. Govorimo o stroškovno optimalnih celovitih scenarijih prenove, zatika pa se pri finančni konstrukciji, organizacijskih, tehničnih in pravnih dilemah. Nedvomno se je kolo energijske prenove stavb tudi pri nas začelo vrteti. Vendar napredujemo šele v prvi prestavi.

Tačas, kljub dobrim namenom in spodbudam, še vedno prednjačijo delne prenove pred celovitimi, na katere stavijo razvojni načrti. Žal naši investitorji niti ne razmiš­ljajo o skoraj ničenergijski (sNES) prenovi. Ne smemo pozabiti, da naj bi kar tretjino stavb prenovili v skladu z merili sNES. Pa vendar sNES-prenova ni futurizem, gre za sklop ukrepov, s katerim stavbo prenovimo, ob tem pa začrtamo možnost za čimprejšnji prehod na obnovljive vire energije oz. energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. To je predpogoj. Zadnji korak predstavljajo povečanje lokalne proizvodnje elektrike, lokalne baterije in druge oblike shranjevanja energije, pametna omrežja in elektromobilnost, predvsem pa razvoj IKT-sistemov in avtomatizacija usklajenega delovanja stavb in oskrbe z energijo.

Konec preteklega leta je EU predstavila predlog zakonodaje s področja energije, ki bo vplival tudi na nas in naše stavbe. Njegov glavni cilj je pospešiti stroškovno učinkovito prenovo obstoječih stavb, kar za gospodarstvo EU kot celoto pomeni možnost, s katero vsi le pridobijo. Približno 75 odstotkov stavb v EU je energijsko neučinkovitih in po državah članicah se na leto prenovi le od 0,4 do 1,2 odstotka fonda, Slovenija pri tem ni izjema.

Predlog napoveduje glavne spremembe pri povečanju uporabe elektronskega spremljanja energijskega delovanja stavb, avtomatizaciji in nadzoru stavb, da bi lahko tudi z manjšim obsegom predpisanih rednih pregledov naprav in klimatskih ter ogrevalnih sistemov dosegli večje učinke.

Novost je tudi predlagana uvedba t. i. naprednega indikatorja stavbe, ki ocenjuje njeno pripravljenost, da se lahko delovanje prilagodi potrebam stanovalcev in omrežja ter izboljša. Pri prenovah stavb je predvidena izdelava energetske izkaznice pred posegi in po njih, sama izkaznica pa bo vsebinsko in strokovno bogatejši dokument.

Ideja sNES pospešeno prodira v življenje, stavbe bodo poleg prehoda na okoljsko prijaznejše energente v prihodnje še bolj intenzivno proizvajale električno energijo iz obnovljivih virov in jo oddajale v omrežje. Za to pa bomo po novem k tehničnim sistemom v stavbah šteli tudi naprave za proizvodnjo električne energije in infrastrukturo za elektromobilnost na kraju samem. Opremljanje parkirnih mest s polnilnicami za električna vozila bo postopoma postalo obvezno.

Delna prenova bi nas morala pravzaprav skrbeti, saj lahko ogrozi cilje. Zato bi morala stroka investitorja opremiti s časovnim načrtom energijske prenove, njegovo izvajanje pa bi morali spremljati, meriti učinke že izvedenih ukrepov, se pohvaliti z dosežki, sistematično nadaljevati ukrepe, vključiti finančne inštitucije, stroko in proizvajalce ter deliti izkušnje z lastniki sorodnih stavb.

Za stavbe, kljub temu da imajo tako veliko vlogo pri doseganju podnebno-energetskih ciljev, nimamo strokovno-informacijskega centra, ki bi na ustrezen način spremljal in spodbujal energijsko prenovo, sledil učinkom naložb in prenašal dobro prakso potencialnim novim investitorjem.

Za to področje je (kljub širokemu angažiranju države, občin, stroke in izvajalcev) pri nas značilna razdrobljenost, ki se še posebno kaže pri nezadostni sintezi izkušenj iz izvedenih projektov. Boljše obvladovanje celovite energijske prenove, tako na ravni posamezne stavbe kot sistemsko, bi nam gotovo lahko olajšalo pot in omogočilo dosego zastavljenih ciljev.

PREBERITE ŠE:

Z energetsko obnovo bloka do večje vrednosti stanovanja

Največji prihranki po celoviti prenovi

Raba energije se zmanjša po vsakem ukrepu