V okviru čezmejnega projekta EX.PO AUS, ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, si Univerza na Primorskem že dlje časa prizadeva, da bi slovenski obalni ponos, Sečoveljske soline, uvrstili na seznam Unescove dediščine.  Še največja prepreka, da bi se soline, pa tudi piranska sol vpisala na seznam, je država. Zataknilo se je namreč ravno zaradi tega, ker želi država soline prodati.

V okviru projekta EX.PO AUS so se združila Unescova mesta z obeh strani jadranskega morja, Slovenija pa v njem sodeluje edino z dediščino Sečoveljskih solin. Dekanja Fakultete za humanistične študije na primorski univerzi Irena Lazar pojasnjuje: »Naša želja v okviru tega projekta je pripraviti dediščino soli Pirana in tega prostora za vpis najprej seveda na čakalno listo oziroma tako imenovano tentative list, in seveda potem delovati v smeri, da se vendarle spisek Unescove dediščine, ki jo ima naša država, okrepi.«

Trenutno s slovenskim obalnim ponosom oziroma krajinskim parkom upravlja družba Soline, ki pa bi se lahko kaj kmalu znašla na dražbi. Zato je ravno namera države, da proda družbo, ena izmed tistih preprek, da pripravljavci projekta uvrstitve dediščine na seznam, ne pohitijo z oddajo. Namera o prodaji Sečoveljskih solin je že razburila javnost, predvsem obalno. Med drugim je piranska občina že aprila pozvala vlado in pristojno ministrstvo, da izločijo soline iz telekomovega premoženja, ki bi s prodajo takšne dediščine povzročil ogromno škodo. Na Telekomu Slovenije se sicer branijo, da s prodajo družbe Soline, četudi bi do nje prišlo, ne bodo posegali v lastništvo države nad Krajinskim parkom Sečoveljske soline in da bo moral vsak lastnik spoštovati izvajanje obstoječih pogodb, kar pomeni tudi razvijati park skladno z načrtom.