"V tem trenutku je zaradi težke dostopnosti in velikih površin zelo težko oceniti realno škodo," je pred dnevi na novinarski konferenci v Kočevju povedal glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko.

Po začasnih ocenah je poškodovanih največ gozdov na območjih Kočevja, Postojne in Slovenj Gradca. Na Kočevskem je poškodovanega 500.000 kubičnih metrov drevja, na območju Postojne 215.000, na območju Maribora 85.000 in na območju Ljubljane 30.000 kubičnih metrov drevja. Delež poškodovanega drevja se giblje od 70 odstotkov na Kočevskem do 20 odstotkov na območju Ljubljane.

Takoj po vetrolomu so stopili v stik z Zavodom za gozdove Slovenije, ki je doslej izdal 224 odločb za spravilo skupno okoli 137.000 kubičnih metrov lesa. Sečnjo in spravilo že izvajajo na 162 deloviščih, kjer bodo posekali okoli 93.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. Prioriteta je bilo odpiranje gozdnih cest, ki jih je zaprlo padlo drevje; trenutno potekajo dela za zagotovitev prevoznosti 711 kilometrov gozdnih cest, ki so nujne za izvedbo sanacije.

Ficko je prepričan, da bo lahko državno podjetje - ki ga v času žledoloma leta 2014 še ni bilo, sanacija pa se je po njegovih besedah tudi zato zamaknila - pravočasno sanirala poškodovane gozdove. A pod pogojem, da na območjih, na katera še nimajo dostopa, ni večjih količin poškodovanega drevja, je dodal Ficko. V tem primeru bi namreč prišlo do težav, ker v državi - ob dejstvu, da je sanacija stekla tudi v zasebnih gozdovih - ni dovolj zmogljivosti za sečnjo in spravilo lesa. Predvsem na Koroškem in Štajerskem so namreč za sečnjo potrebni tudi žični žerjavi. V državni družbi imajo zato v letnem načrtu predvideno tudi nabavo lastne mehanizacije, je povedal Ficko.

Vetrolom bo po njegovih besedah močno vplival na poslovanje državne družbe. Spremenjena bo namreč sestava gozdnolesnih sortimentov (poškodovanih je največ iglavcev), kakovost lesa bo slabša od predvidene, storitve bodo zaradi težkega in nevarnega dela, saj podrta drevesa ležijo eno prek drugega, dražje. Večino naj bi prodali prek dolgoročnih pogodb, viške pa prek javnega zbiranja ponudb in javnih dražb. Sredi leta pričakujejo tudi pomanjkanje oskrbe z lesom listavcev, saj bo zaradi sanacije omejena redna sečnja. Prioriteta je zaradi nevarnosti razmnožitve podlubnika namreč spravilo lesa poškodovanih iglavcev.