Izrazito so se krčili predvsem tropski in subtropski gozdovi. Zaradi močnega vpliva človeka so listopadni gozdovi zmernega pasu vrstno že precej osiromašeni. V 2015 jih je bilo 87 odstotkov delno spremenjenih, devet odstotkov je bilo gozdnih plantaž, štirje odstotki gozdov pa so bili v izoliranih žepih še naravni.

Evropski gozdovi so čedalje bolj ranljivi tudi zaradi čedalje večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih za tretjino zmanjšale populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic.

Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi raste komaj nekaj nad 20, v Veliki Britaniji pa nekaj nad 30 avtohtonih drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za gozdove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 odstotkov) in smreka (31 odstotkov), sledili so drugi trdi listavci (osem odstotkov), jelka (osem odstotkov), hrast (sedem odstotkov) in bor (šest odstotkov).

Gozdovi preraščajo skoraj 60 odstotkov Slovenije
Površina slovenskih gozdov se je lani glede na leto poprej povečala za 263 hektarjev, na 1,18 milijona hektarjev. Gozd tako po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije porašča 58,3 odstotka površine Slovenije. Lesna zaloga se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 0,6 odstotka, na 350,4 milijona kubičnih metrov. Letni prirastek je bil za 0,7 odstotka večji kot v letu 2014 in je znašal 8,67 milijona kubičnih metrov. Posek lesa v slovenskih gozdovih je bil lani za približno 50 odstotkov večji kot v letih pred žledom. Precej lesa je bilo treba posekati tudi zaradi namnožitve smrekovega lubadarja. Posekano je bilo 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, od tega 4,01 milijona kubičnih metrov iglavcev in 2,09 milijona kubičnih metrov listavcev.

Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost. Na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Površina varovanih območij, teh je skupaj 1073, pokriva 75 milijonov hektarjev, izmed teh jih je bilo v letu 2015 kar 110 uvrščenih v kategorijo gozdne znamenitosti. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri območja. Nazadnje, letos, so bili na Unescov seznam kot četrto območje uvrščeni gozdovi dveh slovenskih gozdnih rezervatov Snežnik - Ždrocle (na Notranjskem) in Pragozd Krokar (na Kočevskem) s skupno površino 868 hektarjev. S tem sta bila priznana posebna vrednost in izjemen razvoj bukovih ekosistemov pri nas po zadnji ledeni dobi.