Prednosti in slabosti

Bistvena prednost nizkotemperaturnega sistema talnega gretja je enakomerna porazdelitev toplote po vsej površini. »Mišljenje, da vam bo ob uporabi talnega gretja toplo v noge, v zgornji del telesa pa vas bo zeblo, je popolnoma napačno, saj se segret zrak po prostoru razporedi enakomerno,« pojasni Danijel Vuk, pomočnik generalnega direktorja v podjetju Termo Shop. Temperatura je resda pri tleh višja in upada proti stropu, a takšna razporeditev je po sogovornikovih besedah za človeka pravzaprav zelo ugodna. »Zaradi tega je kakovost bivanja ob uporabi talnega gretja boljša, pri njem se dviguje manj prahu, prav tako je zrak manj izsušen, zaradi česar je njegova relativna vlažnost višja,« poudari sogovornik. Med prednostmi velja omeniti še estetski in funkcionalni vidik, saj zaradi dejstva, da je napeljava skrita pod talno oblogo, ne potrebujemo grelnih naprav in na ta račun pridobimo nekaj dodatnega prostora. Hkrati pa enako bivalno ugodje dosežemo pri nižji temperaturi kot pri radiatorskem ogrevanju, kar pomeni tudi do 15 odstotkov prihranka pri porabi energije za ogrevanje.

Med slabostmi sogovornik navede počas­nejšo odzivnost na spremembo temperature in večjo investicijo – ta je v primerjavi z radiatorskim sistemom po Vukovi oceni dražja za približno 20 odstotkov.

!!galerija!!

Vpliv na zdravje

Podatkov o vplivu talnega ogrevanja na zdravje ljudi je malo, raziskav, ki bi preučevale to problematiko po svetu, pa tako rekoč ni, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Strokovnjaki celo zagotavljajo, da je talno gretje – kljub številnim pomislekom – eden najbolj zdravih načinov ogrevanja v stanovanjskih prostorih. Seveda, če je sistem načrtovan in izveden strokovno in ga uporabljamo pravilno oziroma zmerno. Ključnega pomena je torej temperatura tal, ki ne sme biti previsoka. »Pred leti, ko so temperature talnega gretja presegale 30 stopinj Celzija, so bile znane posledice pri ljudeh, kar je bilo podkrepljeno tudi s študijami. Danes pa so sistemi talnega gretja drugačni, temperature tal dosegajo nekaj nad 20 stopinj Celzija, kar ne pomeni obremenitve za ožilje,« pojasni specialist dermatovenerolog in flebolog Boris Kralj.

Talno gretje ne more biti vzrok bolezni, lahko le ob prekomernem gretju poslabša težave, pojasnjuje specialistka dermatovenerologije Ana Slana.

Pomisleki in predsodki o negativnem vplivu talnega gretja na zdravje ljudi po mnenju Danijela Vuka izhajajo še iz časov, ko smo bili premalo podučeni o takšnem sistemu ogrevanja, temperature so bile previsoke, možnosti regulacije pa slabše. »Sicer bi lahko tudi za klimatske naprave trdili, da so škodljive, saj se ob njih lahko prehladiš. Vsi pa dobro vemo, da se to zgodi le, če jih ne znamo pravilno oziroma zmerno uporabljati,« meni sogovornik.

Da talno ogrevanje samo po sebi ne povzroča zdravstvenih težav, je prepričan tudi energetski svetovalec in direktor Vitre Bojan Žnidaršič. »Škodljivo pa je, če ga vgradimo v neprimerno stavbo, torej takšno, ki nima dobrega toplotnega ovoja. V tem primeru nastajajo velike toplotne izgube, ki jih mora nadomestiti talno gretje. Zato mora biti temperatura v ceveh zelo visoka (denimo 40 stopinj ali več).« Kakor opozarja, velja pravilo, da naj temperatura vode v ceveh ne presega 27 do 30 stopinj, vse, kar je višje, pa že lahko škodi zdravju.

Iz prve roke
Svojo izkušnjo je z nami delila družina iz Kranja, ki se je pred dobrimi tremi leti preselila v novogradnjo in za ogrevanje izbrala talno ogrevanje, priključeno na toplotno črpalko. Sistem talnega ogrevanja imajo razpeljan po vseh prostorih, čezenj pa so položili dekorativni beton oziroma microtopping v kombinaciji s parketom. Lastnika sta z izbranim načinom ogrevanja zelo zadovoljna in je v celoti izpolnil njuna pričakovanja. »Zelo je prijetno – tla niso nikoli vroča, zrak pa ni nikoli suh. V kombinaciji s prezračevanjem je to res dobra rešitev. Sistem je izjemno ekonomičen, da niti ne omenjamo dejstva, da se nam ni treba ukvarjati z nabavo energenta.« Edina slabost, ki sta jo opazila, je inert­nost sistema, saj potrebuje veliko časa za spremembe, predvsem za vklop oz. izklop, a bi se kljub temu brez oklevanja še enkrat odločila zanj. »Trenutno pogrešava edino termostate za posamezne prostore, ki jih še nismo vgradili in bi omogočali individualno regulacijo temperature po prostorih,« še pojasnita in dodata, da doslej niso zaznali nobenih negativnih vplivov na zdravje ter da v toploti in ugodju nadvse uživa tudi njihov pes.

»Ne verjamem, da bi lahko talno ogrevanje povzročilo krčne žile,« je na enem od splet­nih forumov zapisala zdravnica družinske medicine Marjana Grm. Nizkotemperaturno talno ogrevanje, kot ga poznamo danes, ki ne presega priporočenih temperatur, ne predstavlja težav niti za bolnike s krčnimi žilami, meni Kralj. Tudi tisti z že izraženim venskim popuščanjem pri nizkotemperaturnem ogrevanju po njegovih besedah nimajo poslabšanja bolezenskih stanj. »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se je pri prejšnjih sistemih talnega ogrevanja ljudem pogosto poslabšalo stanje spodnjih okončin – težke noge, otekanje, krči, kožni izpuščaji, razširitev krčnih žil ... –, pri sodobnih sistemih pa teh težav ne opažajo. Odkar obstajajo nizkotemperaturni sistemi talnega gretja, bolnikom ne odsvetujem takega načina ogrevanja,« je še pojasnil Kralj. Problem pa so čezmerno ogreta tla, ki so lahko problematična predvsem za bolnike s kroničnim venskim popuščanjem. Nuša Kerč z NIJZ zato ljudem s takšnimi obolenji svetuje, da se izognejo dolgotrajnemu zadrževanju v prostorih s talnim ogrevanjem, ki doseže temperaturo več kot 26 stopinj Celzija.

Talno gretje sicer ugodno vpliva tudi na mikroklimo v prostorih (zaradi nižjih temperatur denimo manj suši zrak kot radiatorsko ogrevanje, manj je dviganja prahu ...), kar pripomore k zmanjšanju pojava alergij in občutljivosti na prah. "Radiatorsko gretje zaradi toka toplega zraka, ki ga ustvarja, dviga hišni prah, kar lahko precej škoduje alergikom, talno gretje pa pri teh bolnikih naredi precej manj težav, torej je lahko pri določenih skupinah ljudi celo dobrodošlo," pojasni specialistka dermatovenerologije Ana Slana.

Odkar obstajajo nizkotemperaturni sistemi talnega gretja, bolnikom ne odsvetujem uporabe takega gretja, pojasni specialist dermatovenerolog in flebolog Boris Kralj.

Ključna je zmernost

Žnidaršič svetuje – tudi na podlagi lastne uporabniške izkušnje –, da naj imajo talno gretje vsi prostori doma. Nekoliko specifični sta le spalnica in kopalnica. »Za spalnico priporočam vgradnjo talnega gretja, ki se vklopi le v primeru daljše bolezni, drugače pa je izključeno. V kopalnici vedno svetujem še vgradnjo cevnega radiatorja, ki dodatno ogreva prostor, hkrati pa lahko na njem sušimo brisače.« Ob tem dodaja, da naj stalna temperatura tal ob uporabi talnega gretja ne preseže 27 stopinj Celzija, z občasnimi dvigi do 30 stopinj. Smiselno je, da so prostori približno enako ogrevani, temperaturna razlika med njimi pa naj ne znaša več kot pet stopinj Celzija.