Okoli 75 odstotkov svetovne hrane predelamo iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst.

Da bi lahko do leta 2030 prišli do sveta, v katerem ne bo več lakote, bo treba po mnenju FAO z bolj inovativnimi pristopi proizvesti več hrane, preiti na bolj zdravo in trajnostno prehrano ter zmanjšati količino zavržene hrane. "Če imate ostanke hrane, jih zamrznite ali jih uporabite kot sestavino pri drugem obroku hrane. Ko jeste v restavraciji, naročite manjše porcije, če niste lačni, ali pa odnesite ostanke hrane domov," je pri tem eden od nasvetov FAO, ki ga lahko upošteva vsak.

Na FAO poudarjajo, da okoli 75 odstotkov svetovne hrane predelamo iz le 12 rastlinskih in petih živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. "Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije," ugotavljajo.

PREBERITE ŠE: Prebivalec Slovenije v 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane 

Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu hrane bo na sedežu FAO v Rimu. V Sloveniji pa Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko planiranje in okoljske študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper ter Evropska deklaracija o hrani in prehrani danes in v sredo v Kopru pripravljajo strokovno konferenco z naslovom Naša dela so naša prihodnost, kar je sicer tudi geslo letošnjega svetovnega dne hrane.

Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO leta 1945.

Ekologi brez meja opozarjajo na zavrženo hrano

"Zavržena hrana je okoljski, socialni in ekonomski izziv. Letošnji svetovni dan hrane daje upanje, da je svet brez lakote mogoč," so zapisali Ekologi brez meja.

Ustvarjanje dodatnih pridelovalnih površin in izčrpavanje virov, da bi do leta 2050 uspeli za 70 odstotkov povečati proizvodnjo hrane, po mnenju Ekologov brez meja nista rešitev. Trenutna količina zavržene hrane globalno bi namreč lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju, zato je problematika zavržene hrane tudi ena pomembnejših aktivnosti v boju proti podnebnim spremembami.

Trenutna količina zavržene hrane bi globalno lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju.

Ob tem so spomnili, da se zavrže tretjina vse proizvedene hrane, kar pomeni 1,3 milijarde ton zavržene hrane letno. Po drugi strani pa zaradi lakote dnevno umre več ljudi kot za posledicami aidsa, tuberkuloze in malarije skupaj.

Trenutna količina zavržene hrane bi globalno lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju, količina zavržene hrane v razvitih državah pa je enaka količini proizvedene hrane v podsaharski Afriki.

Ogljični odtis zavržene hrane je ocenjen na 3300 milijard kilogramov ogljikovega dioksida, kar je več kot proizvede katerakoli država na svetu z izjemo Kitajske in ZDA. Več kot 95 odstotkov hrane je odložene na odlagališčih odpadkov, kjer prihaja do izločanja metana in drugih okolju škodljivih plinov.