Kot so navedli na ministrstvu, predlog, ki je v javni obravnavi, predlog predvideva, da bo samooskrba ne bo omogočena zgolj lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim tipom skupnosti, kot so stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini.

Z nadgradnjo zakonodaje bo omogočeno, da bo naprava lahko postavljena recimo na strehi gasilskega doma, za v njej proizvedeno električno energijo pa se bo štelo, da so jo proizvedli odjemalci, vključeni v skupnost, ki pa se bodo predhodno dogovorili o tem, kolikšen delež te električne energije bo pripadal posameznemu od njih. Omogočanje razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na omrežje - z večanjem samooskrbe se namreč količina električne energije prevzeta iz omrežja zmanjša, kar omrežje razbremenjuje, pravijo na ministrstvu.

PREBERITE ŠE: Sončne elektrarne: Samooskrba pasivne hiše

Razširitev možnosti samooskrbe in pozitivno zakonodajno okolje za investitorje v naprave za samooskrbo omogoča, da Slovenija s tem ukrepom sledi razvoju in trendom spreminjanja elektroenergetskega sistema in se hitreje približuje cilju glede deleža obnovljivih virov energije do konca leta 2020, so navedli na ministrstvu. Slovenija mora namreč do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije.

Princip samooskrbe v predlogu uredbe ostaja nespremenjen in temelji na t. i. neto merjenju električne energije, ki je bila oddana v omrežje in prevzeta iz omrežja - to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja plača samo razliko, če je iz omrežja prevzel več, kot je v omrežje oddal. Če pa je prevzel manj, kot je oddal, ne plača ničesar; razen tistih dajatev, ki niso vezane na količino električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave ministrstvu posreduje do 21. januarja.

PREBERITE ŠE: Uredba o 'net meteringu' sprejeta

Na predlog so se že odzvali v društvu Focus, Greenpeace Slovenija in Skupnosti občin Slovenije, kjer so navedli, da pozdravljajo predlagane spremembe, ki bi lahko dale nov zagon sektorju in spodbudile lokalne projekte, v katerih bodo sosedje skupaj proizvajali čistejšo energijo in s tem pripomogle k opuščanju fosilnih goriv. Organizacije hkrati opozarjajo na potrebo po dolgoročni stabilnosti ukrepa in potrebo po njegovi promociji.

Zato ministrstvo za infrastrukturo pozivajo, da spremembe čim prej uveljavi tudi na ravni energetskega zakona in si v okviru nastajajočega nacionalnega energetsko podnebnega načrta zastavi konkretne cilje, ki jih želi doseči s samooskrbo, ter ukrep podpre tudi z nacionalno promocijsko kampanjo za spodbujanje skupnostnih energetskih projektov.