Za Nemčijo so doslej trdili, da je zanašanje na sončno energijo enako gojenju ananasov na Aljaski, 25. maja pa so sončne celice za nekaj ur pokrile vse energijske potrebe skoraj 82-milijonske države. Ima Nemčija, ki se je že pod prejšnjo socialdemokratsko-zeleno vlado začela pospešeno spodbujati obnovljive energijske vire, po jedrski katastrofi v japonski Fukušimi pa sklenila še postopno slovo od atoma, vendarle prav?

Nemčija je pri tem edinstvena, nobena druga država na svetu ni sposobna proizvajati toliko sončne energije, veter lahko poskrbi še za 8000 do 10.000 megavatov. Po drugi strani na binkošti tradicionalno stoji industrijska proizvodnja, vreme pa je bilo letos lepo ne le za sončne celice, ampak tudi za prebivalstvo, ki se je množično odpravilo v naravo. In tudi sicer Nemci na ta dan običajno porabijo le 30.000 kilovatov energije, kar je tretjino manj kot na delovne in ne tako tople dni.

Bi bilo torej treba le zgraditi milijon novih fotovoltaičnih elektrarn in bo Nemčija kljub svojim oblakom v energijskem sončnem raju? Nasprotno, mnogi strokovnjaki resno svarijo in že za to zimo napovedujejo ali energijske mrke ali pa hudo podražitev energije z veliko škode za vse gospodarstvo.

Več o nemških dilemah glede obnovljive energije si lahko preberete v torkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.