Kdaj lahko pričakujemo, da bo elektrika, proizvedena v sončnih elektrarnah, postala konkurenčna drugim načinom proizvodnje brez državne podpore?

Cena fotovoltaike zelo hitro pada, in če se bo hitra rast naložb vanjo nadaljevala, bo v 15 letih električna energija iz fotovoltaičnih elektrarn najcenejša od vse iz obnovljivih virov. Že leta 2016 bo cenejša od električne energije, proizvedene iz biomase, leta 2019 pa od električne energije iz bioplinarn. Dom­nevamo, da lahko elektrika, proizvedena v sončnih elektrarnah, že leta 2020 postane konkurenčna na več kot 90 odstotkih evropskega trga električne energije.

Ali je rast slovenskega trga fotonapetostnih modulov primerljiva z evropsko?

Slovenski trg fotovoltaike je še v začetni fazi, kar pomeni, da lahko pričakujemo dokaj strmo rast, in sicer približno 60 odstotkov na leto. Umirjanje lahko pričakujemo po letu 2013, ko bodo stopnje rasti verjetno 30-odstotne. Skozi podobne razvojne faze je šel tudi nemški fotovoltaični trg, ki velja za najbolj razvitega na svetu. Njegova začetna razvojna faza se je končala že leta 2004, pozneje, do leta 2009, pa je rasel s povprečno 45-odstotno letno stopnjo.

Koliko je Slovenija uspešna pri spodbujanju naložb v sončne elektrarne v primerjavi z nekaterimi najbolj razvitimi evropskimi državami?

Slovenija je z uvedbo podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov storila najpomembnejši korak v družbo držav, ki se zavedajo trajnostnega razvoja na področju preskrbe z energijo. Seveda so mnenja o učinkovitosti takšnega delovanja različna, tako kot na drugih področjih, in predvsem odvisna od tega, katero stran kdo zastopa. Dejstvo je, da fotovoltaika, vse dokler se proizvodni stroški električne energije ne znižajo na tržne ravni, nujno potrebuje podporno shemo.

Kateri so drugi morebitni zaviralci teh naložb?

Glavni pogoj za uspešno delovanje trga fotovoltaike je, kot pri drugih panogah, stabilno in čim bolj predvidljivo okolje. V mislih imam predvsem spremembe podporne sheme, ki morajo biti napovedane in realne oziroma pričakovane. Na trg fotovoltaike močno vpliva veliko nihanje cen surovin, od česar je odvisna cena končnih proizvodov. Poleg tega da potrebujejo investitorji v fotonapetostne sisteme za odločitev o vstopu v podporno shemo predvidljivo poslovno okolje, obstaja za tiste, ki sončne elektrarne ne financirajo iz lastnih sredstev, tudi nevarnost nepredvidljivega gibanja obrestne mere, če se jim ni uspelo zavarovati pred spremembo ali dobiti fiksne obrestne mere.

Kaj od potrebnih elementov sončne elektrarne razvijamo in proizvajamo v Sloveniji, kaj pa uvažamo kot gotove izdelke ali dele, ki jih pri nas sestavljamo?

Od potrebnih elementov za postavitev sončne elektrarne v Sloveniji izdelujemo stikalno opremo, elektrozaščitne elemente, odvodnike in fotonapetostne panele. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da za proizvodnjo fotonapetostnih panelov posamezne dele uvažamo.

Koliko delovnih mest je vezanih na slovensko proizvodnjo PV?

Rast števila zaposlenih na področju fotovoltaike je bila minulo leto kar 100-odstotna. Tako je bilo v tej in dopolnilnih dejavnostih v Sloveniji leta 2009 zaposlenih vsega 600, konec lanskega leta pa že 1200 ljudi. Pričakujemo, da bo že čez dve leti fotovoltaična industrija omogočala 4000 delovnih mest. Izsledke podrobnejše raziskave vpliva panoge na število zaposlenih je združenje slovenske fotovoltaične industrije objavilo na svojih spletnih straneh januarja letos.

V Sloveniji je za zdaj priključenih za približno 35 MW sončnih elektrarn. Kolikšno rast pričakujete do konca leta in kolikšna bo po vaših ocenah skupna priključna moč leta 2020?

Do konca leta pričakujemo priključitev novih 31 MW moči sončnih elektrarn, tako da bi skupno znašala približno 63 MW. Do leta 2020 pa napovedujemo 1053 MW priključne moči fotovoltaike.