Udeleženci majskega posveta na Gimnaziji Šiška so spoznali dobro prakso Šolski ekovrtovi in si ogledali ekovrt omenjene gimnazije. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj in s Skupnostjo občin Slovenije.

Naša prehrana s pridelavo in načinom zaužitja močno vpliva na spreminjanje podnebja. Ekološka pridelava se pri varovanju okolja in podnebja izkaže precej bolje kot konvencionalna ali integrirana. Uživanje ekoloških živil koristi zdravju, okolju in podnebju – a le, če jih pridelamo in zaužijemo lokalno oziroma regionalno. Zato je ekološko kmetijstvo eden stebrov trajnostne prihodnosti, so na posvetu poudarili nosilci projekta.

Večina otrok danes vse več časa preživlja za računalnikom, neposrednega stika z naravo in s pridelavo hrane pa skoraj nima. Otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pa pogosto ne vedo, da lahko hrano pridelujemo ekološko. Da bi čutili in razumeli pomembnost narave, varstva okolja in medsebojnega sodelovanja, je Inštitut za trajnostni razvoj razvil projekt Šolski ekovrt, ki spodbuja oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji ter njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok.

Kot opaža vodja projekta Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj, je vse manj otrok deležnih neposrednih izkušenj vrta in narave, šolski ekovrtovi pa po njenih besedah mladim omogočajo prav celovito izkušnjo, zaradi katere bodo kot odrasli razumeli in prevzeli odgovornost za svoje življenje in okolje. Mentorica šolskih ekovrtov Tamara Urbančič je ob tem poudarila, da je treba otrokom povedati in pokazati, da se splača pridelovati hrano doma.

V Inštitutu za trajnostni razvoj načrtujejo, da bo dejavna mreža šolskih ekovrtov živela tudi po zaključku projekta. Zato so zdaj v fazi intenzivnega iskanja partnerja za nadaljevanje projekta, k čemur vabijo vsa zainteresirana podjetja, občine, javne institucije in druge. Dolgoročno želijo zagotoviti tudi uradno podporo delovanju šolskih ekovrtov v okviru izobraževalnega sistema.

Udeleženci majskega posveta so si ob predstavitvi strokovne sodelavke Inštituta za trajnostni razvoj Jožice Fabjan in mentorice Helene Črne Hladnik ogledali tudi primer ekovrta, kjer bodo dijaki kmalu lahko začeli pobirati prve pridelke. Fabjanova je ob ogledu med drugim pohvalila vodstvo šole za podporo in spodbudo pri nastajanju vrta.