Sodelavci semensko knjižnico razvijajo kot mehanizem, ki bo zbiral, hranil in katalogiziral semenski in sadilni material rastlin, namenjenih za človekovo prehrano (vrtnin, žit, sadnih vrst, vinske trte in zelišč). Po besedah agronominje Mateje Koler, ki vodi Semensko knjižnico, bodo semena iz nje v nasprotju z gensko banko, ki je zaprta za širšo javnost in katere cilj je hranjenje genskega materiala na daljši rok (pri nas to nalogo opravlja Kmetijski inštitut Slovenije), namenjene redni uporabi, torej sejanju za pridelavo, izmenjavi in širjenju med kmetovalci.

Semenska knjižnica želi pritegniti sodelavce, ki bodo skrbniki določenih rastlinskih vrst in sort in bodo pripomogli k ohranitvi lokalnih varietet. Del knjižnice bo tudi digitalni herbarij, informacijska baza za shranjene vzorce semen. Vodilo pri vzpostavljanju semenske knjižnice in mreže za izmenjavo semenskega materiala so jim bili modeli, ki po svetu že obstajajo, poleg tega pa imajo strokovno podporo domačih in tujih inštitucij, ki hranijo rastlinski genetski materiala, pravi Mateja Koler. Za zdaj je zbiranje semenskega materiala steklo na območju Štajerske in Prekmurja.

Poleg Semenske knjižnice razvijajo v okviru Urbanih brazd še projekt Trajnostne lokalne preskrbe, za zdaj s skupnostmi malih tradicionalnih kmetov iz zaledja Maribora, izobraževalnimi in socialnimi institucijami v četrtni skupnosti Tezno, in projekt skupnostnega urbanega vrtnarjenja v Borovi vasi. Namen Urbanih brazd je namreč z zgledi dobrih praks prispevati k boljši samooskrbi s hrano in ponovni vzpostavitvi stika z naravnim okoljem.