Te podatke je med drugim navedla dr. Marija Gregori, višja predavateljica in raziskovalka na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo, na predavanju o obvladovanju škodljivih organizmov, ki ga je organiziralo Društvo Sorško polje. Dr. Gregorijeva se namreč ukvarja prav z raziskavami s področja koristnih organizmov in agroekosistemov. V drugem delu predavanja pa je je Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj, predstavila škodljive glive, bakterije in viruse, kakšno škodo povzročajo in kako jih sonaravno obvladujemo.

Dr. Marija Gregori je navedla podatek, da je Slovenija v porabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na hektar obdelane površine v EU na 5. mestu za Belgijo, Italijo, Portugalsko in Nizozemsko, poraba pa še vedno narašča.

Posebej domači vrtovi in njive, na katerih gre ponavadi za mešane posevke, v katerih je obvladovanje škodljivcev lažje, moramo čim bolj težiti k sonaravnim načinom. Z nanosi pesticida, v tem primeru insekticida, ki ga nanesemo na rastlino, skupaj s škodljivcem uničimo še koristne organizme, ki so po naravi bolj občutljivi na FFS kot škodljivci. Pri škodljivcih pa na tak način kmalu dosežemo odpornost na pesticide, njihova populacija zaradi tega narašča, škoda na kmetijskih pridelkih pa se čedalje bolj povečuje. S tem ko najmočnejši (najodpornejši) osebki škodljivcev preživijo in se množijo, se ta odpornost prenese na naslednjo generacijo in škodljivec postane odporen na ta pesticid, je razložila predavateljica. Hkrati ko s pesticidom močno zmanjšamo število primarnih škodljivcev, pa se lahko razbohotijo sekundarni. Skrb zbujajo tudi podatki, da glive v tleh iz učinkovin pesticidov sintetizirajo veliko bolj strupene učinkovine, kot je primarna.

V zemlji, na kateri se ne uporablja pesticidov in fungicidov, deževniki poskrbijo za zračnost in rodovitnost prsti. Takšna prst je 5-krat bolj obogatena z dušikom, 7-krat bolj s fosforjem in 11-krat bolj s kalijem. V zdravi prsti imamo poleg tega opraviti z mikorizo – simbioza gliv in rastlin. Gre za proces, v katerem glive rastlinam povečajo površino, skozi katero absorbirajo hranila iz tal, hkrati pa služijo kot rezervoar za vodo v sušnih obdobljih. Ob uporabi FFS pa lahko na naštete procese kar pozabimo, je opozorila dr. Gregori.

Predstavila je različne koristne organizme, ki živijo okrog nas in pomagajo rastlinam v boju s škodljivci in boleznimi. Med plenilci so to tenčičarica, pikapolonica, plenilska hržica in plenilska pršica, med parazitoidi parazitoida osica, krvavkin najezdnik. Tretja skupina so entomopatogene ogorčice, ki se odlično izkažejo v boju s strunami, ogrci, in bramorji. Napadena rastlina namreč sprošča hlapljivo snov, ki privabi koristne organizme. Zanimivo je, da hibridne rastline tega mehanizma morejo uporabiti.

Za koristne organizme najbolje poskrbimo s tem, da kmetujemo v pasovih – med obdelanimi deli pustimo vmes površine, ki jih ne obdelujemo, da se tam koristni organizmi neovirano razvijajo. V ta namen na domačih vrtovih gojimo veliko rož, jagodičevja, določimo mesta, v katera nikoli ne vstopamo, lahko pa izdelamo tudi »hotel za koristne organizme«. Zgodnja pomlad je za ta namen pravšnji čas.

Dr. Gregorijeva je poslušalcem predavanja priporočila v branje knjigi Rachell Carson Silent spring in Gojenje in uporaba koristnih organizmov.

Marija Kalan pa je pri obvladovanju težav, ki jih pri pridelavi povzročajo škodljivi organizmi, poudarila pomen širokega od 4- do 6-letnega kolobarja, večjih medvrstnih razdalj, primerne lege, sejanja zdravih in odpornih semen in sort, uporabe zastirke, uravnoteženega gnojenja, zdravljenja tal s sejanjem metuljnic in križnic, pravočasnega prepoznavanja bolezni, odstranjevanja bolnih rastlin in vzpostavljanja naravnih sovražnikov.