Izhaja namreč iz prepričanja, da predstavljajo za otroke neposreden stik z naravo, spremljanje rasti in razvoja rastlin in živali ter skrb zanje nenadomestljivo vzgojno izkušnjo, zato spodbuja oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji, za vključene šole prireja strokovna izobraževanja in jim svetuje, kako za njihovo ureditev pridobiti finančno in inštitucionalno podporo.

Koliko široke so lahko gredice, da otroci lahko oskrbujejo rastline? Kako organizirati delo, da bo vsaka skupina otrok lahko opazovala čim več celotnega cikla življenja na vrtu, od priprave in setve do oskrbe in spravila pridelkov ...? Učitelji in mentorji otrok pri delu na vrtu na predavanjih in delavnicah za Mrežo šolskih ekovrtov dobijo odgovore na tovrstna praktična vprašanja, si izmenjujejo izkušnje med seboj in jih dopolnjujejo z izkušnjami Raziskovalnega inštituta za ekološko kmetijstvo v Švici (FiBL), ki je v svetovnem merilu vodilni inštitut za raziskovanje in prenos znanja na področju ekološkega kmetijstva. Predavanja o načrtovanju šolskih vrtov so v pomladnem času potekala pod vodstvom strokovnjakinje za permakulturo Jožice Fabjan, organizatorji projekta pa so doslej 15 šolam v okviru mreže pomagali pri konkretnem urejanju vrtov na terenu.

Tema jesenskega seminarja, ki bo 8. septembra v okviru Ekotedna, bo vključevanje ekovrta v pouk in vzgojo otrok. Nove šole in vrtci se lahko projektu pridružijo kadarkoli, več podrobnosti pa lahko izvedo na spletnem portalu  in spletni strani Inštituta za tajnostni razvoj.