Četudi bi po tej dobili odgovore na vprašanja, ali ekološko sadje in zelenjava res nista nič »špricana«, in razblinili dvome, da je ekološko pridelovanje hrane nesmiselno, ker so zastrupljeni vsa voda, zemlja in zrak. A Plajerjeve »ta mlade«, Stanke Pretner, skromna udeležba ni motila. Med poslušanjem predstavitve je v kengurujčku mirno pestovala osemmesečno rdečelasko Marušo. Na obisk kontrolorja za ekološko kmetijstvo mora biti pripravljena kadar koli in ob vsakršnem vremenu.

Najstrožji ukrep

Nadzor nad ekološkimi kmetijami, ki zajema področje pridelave in predelave, opravljajo kontrolorji treh pooblaščenih akreditiranih neodvisnih kontrolnih organizacij: Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, KON-CERT-a in Bureau Veritasa.

Kontrolor vsako ekološko kmetijo nenapovedano obišče najmanj enkrat na leto. Če se kmetija ukvarja z vzrejo živali, pride ponavadi pozimi, če s poljedeljstvom, zelenjadarstvom, sadjarstvom ali vinogradništvom, pa v času rasti pridelkov. Največji izziv je nadzor nad količino pridelkov posameznega kmeta, zato si ZZEKS prizadeva, da bi kontrolorji pogosteje obiskovali tudi prodajna mesta ekoloških izdelkov, med katerimi je največ ekoloških tržnic, je poudaril Fras. Kmet mora namreč hraniti dokumentacijo o količini pridelanih oziroma dnevno prodanih pridelkov oziroma živil.

Vsako leto nov certifikat

Prekrškarje kontrolorji razkrijejo prej ali slej, če ne gre drugače, s kemično analizo. Ena najstrožjih sankcij je vračilo subvencije za nazaj. Večina ekoloških kmetov je namreč vključenih v sistem subvencij, za prejemanje katerih podpišejo pogodbo za pet let. »Bilo je že nekaj primerov, ko so morali kmetje v enem znesku vrniti vso subvencijo. To so tragedije, toda tudi takšne sankcije morajo obstajati, saj kmetje zavestno vstopajo v ekološko pridelovalno shemo,« je menil Fras.

Več si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si!