Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dobra izvedba, malo vzdrževanja

Za dolgotrajno kakovostno in učinkovito delovanje toplotnih črpalk je pomembnih več dejavnikov. Temelj sta pravilna montaža in zagon naprave, ki morata biti izvedena skladno s projektom in tehničnimi navodili proizvajalca, pozneje pa je treba poskrbeti tudi za redno vzdrževanje in po potrebi servisiranje. Morebitne zaplete bo laže reševati, če sta natančno opredeljena veljavnost in uveljavljanje jamstva.

Dobro in premišljeno pripravljen projekt, izbira kakovostne toplotne črpalke ter kakovostna izvedba, priključitev in zagon sistema so zagotovilo, da bo vzdrževanja v prihodnjih letih kar najmanj in ne bo prepogosto, napak pri delovanju ali na posameznih elementih in delih, zaradi katerih je nujen servis, pa ne bi smelo biti, pravi Franc Pesjak iz Termotehnike. Če so izpolnjeni vsi našteti pogoji, je dovolj nekaj posegov rednega vzdrževanja, ki je odvisno od tipa toplotne črpalke, opravi pa jih lahko uporabnik sam, še pove sogovornik. Redni vzdrževalni pregledi, ki jih mora opraviti za to pooblaščeni serviser, so priporočljivi vsaki dve leti.

Čiščenje uparjalnika in odtajanje kondenzatorja

Kakovostne toplotne črpalke so do uporabnika prijazne, kar pomeni, da ima z njimi kar najmanj dela, stroškov in skrbi. Koliko in kaj lahko naredi sam, je odvisno predvsem od vira toplote, ki ga uporablja toplotna črpalka, in od tega, ali je naprava namenjena le za ogrevanje sanitarne vode ali tudi prostorov. Kakor pravi Boris Jakelj iz podjetja Klimatehnik, sanitarne toplotne črpalke ne zahtevajo skoraj nobenih posegov. To so naprave zrak/voda, ki delujejo brez zapletov, servis je potreben, če se zaradi kakšne napake ustavijo. Vzrok za to je največkrat zmrzovanje uparjalnika, kar se zgodi pri nizkih temperaturah zaradi napačno urejenega odvoda kondenza ali slabše kakovosti toplotne črpalke, ki v določenih vremenskih razmerah ne zmore več samodejno odtajati uparjalnika, pojasni Pesjak. V tem primeru je treba poklicati strokovnjaka, ki bo odkril napako in odvod ustrezno uredil, da bo lahko kondenz odtekal na primer v zemljo ali kam drugam, ne da bi zmrznil. Sicer pa je treba na vseh toplotnih črpalkah zrak/voda uparjalnik približno vsaki dve leti očistiti. To lahko naredi uporabnik sam, tako da ga najprej posesa, če je umazanija na njem trdovratnejša, pa lahko uporabi ne preveč agresivna gospodinjska čistila in ga spere z vodo, še pravi Pesjak in doda, da je treba pri toplotni črpalki, ki je v kurilnici skupaj s pečjo na drva, zaradi več prahu v zraku uparjalnik očistiti vsako leto ali celo pogosteje.

Boris Jakelj meni, da je treba ogrevalne toplotne črpalke zrak/voda preventivno pregledati vsako leto, še posebno če je v njih tri in več kilogramov hladilnega plina. Opraviti je treba vizualni pregled električnih komponent in priključnih spojev, preveriti stanje plina v napravi ter čistočo uparjalnika, našteje in doda, da je priporočljivo narediti tudi poskusni zagon, s katerim se preveri delovanje kompresorja, ventilatorjev, elektronike in tipal ter hrupnost naprave.

Nekatere težave lahko odpravi le serviser

Tudi pri toplotnih črpalka zemlja/voda in voda/voda niso potrebni posebni in pogosti posegi. Podtalnica je lahko različne kakovosti in čistosti, zato je na vstopu vode v toplotno črpalke nameščen čistilni filter, ki ga je treba enkrat ali morda večkrat na leto očistiti. Če so nečistoče v vodi zelo fine, je treba preveriti tudi čistost toplotnega izmenjevalnika. Vse lahko naredi uporabnik sam, pravi Pesjak. Pri napravah voda/voda se lahko zgodi, da je pretok vode manjši zaradi znižanja gladine podtalnice, v tem primeru toplotna črpalka ne bo delovala učinkovito. Vendar tu težko kaj naredimo. Ali je pretok podtalnice zadosten in stalen, je treba ugotoviti, še preden se odločimo za ta vir toplote.

Če je kar koli narobe na zemeljskem kolektorju, to ni več stvar vzdrževanja, temveč napake, ki se je zgodila pri povezavi in zagonu, druga možnost je, da kolektor kje pušča, pravi Pesjak. Zgodi se namreč, da pred zagonom ni bil opravljen test oziroma kolektor ni bil popolnoma odzračen, zato je v njem premalo medija, mešanice vode in glikola ali vode in čistega alkohola. To pomeni, da toplotna črpalka dobi premalo toplote, zato njeno delovanje ni dovolj učinkovito. V tem primeru je treba poklicati serviserja, ki bo preveril količino medija oziroma kje kolektor pušča, odpravil napako in dodal ustrezno količino medija, še pojasni sogovornik.

Tlak hladilnega plina in ogrevalne vode

Na vseh toplotnih črpalkah, namenjenih za ogrevanje prostorov, ne glede na vir toplote, serviser pri rednih vzdrževalnih pregledih preveri stanje hladilnega plina. Natančneje, izmeri tlak hladilnega plina, ki mora biti ustrezen, saj je to eden od pomembnejših pogojev za dobro delovanje naprave, pravita oba sogovornika. Poleg tega izmeri tlak vode v ogrevalnem sistemu, s čimer ugotovi, ali je te dovolj. Navadno je pred vstopom ogrevalne vode v toplotno črpalko nameščen tako imenovani čistilni kos z mrežico. Ta zadrži morebitne nečistoče, ki jih lahko vsebuje voda, in prepreči njihov vnos v napravo. Tudi ta del je dobro vsako leto očistiti, sicer se lahko zmanjša pretok vode in poveča njen tlak v ogrevalnem sistemu. Med redne vzdrževalne posege sodi tudi nastavitev krivulje delovanja, želene temperature in drugih možnosti, če je naprava povezana z drugimi viri ogrevanja, na primer kotlom, sončnimi kolektorji ali električnim grelnikom. Franc Pesjak opaža, da se lastniki najsodobnejših toplotnih črpalk, ki so vključene v te kompleksnejše sisteme ogrevanja, pogosto ne poglobijo v vse možnosti, ki jih omogoča vgrajen krmilni sistem, zato potrebujejo pomoč serviserjev, da jim vedno znova preverjajo nastavitve. Te namreč lahko precej vplivajo na učinkovito in optimalno delovanje, še doda sogovornik.

Običajna jamstvena doba je dve leti

Če se kateri koli od prej opisanih zapletov zgodi v prvih dveh letih po zagonu toplotne črpalke, lahko lastnik uveljavlja jamstvo. Za večino naprav velja, da se ta doba lahko tudi podaljša za leto dni, velja pa le, če se po tretjem letu delovanja opravi vzdrževalni pregled, še pojasni Pesjak. Jamstvena doba naj bi veljala tako za napravo kot za opravljeno delo monterja in električarja, ki sta sistem povezala in zagnala, pravi Jakelj in doda, da so na trgu na voljo tudi toplotne črpalke s triletno jamstveno dobo. Pogojev, da lastnik jamstvo lahko uveljavlja, je več: sistem s toplotno črpalko mora postaviti, priključiti in zagnati pri proizvajalcu ali prodajalcu pooblaščen in ustrezno šolan monter, prav tako mora redne vzdrževalne preglede in morebitne servise opraviti pooblaščeni serviser. Nekateri strokovnjaki tudi predlagajo, da uporabniki naprav o vseh postopkih vodijo dnevnik, ki je lahko dobra podlaga za hitrejšo odpravo morebitnih poznejših težav.