Sove vzbujajo pri ljudeh mešane občutke, predvsem zaradi izročila v pretežnem delu Evrope, ki jih je povezovalo s temnimi silami, in najbrž tudi zato, ker so nočne ptice. Ker se kot plenilska vrsta odlikujejo po tem, da polovijo izredno veliko majhnih glodavcev, imajo pomembno vlogo v naseljenem okolju. So zelo prilagodljive, zato jih lahko v bližino človekovih bivališč zvabimo z nameščanjem gnezdilnic.

Še dandanes sove nekateri povezujejo z mračno mistiko, podprto s silami zla, ki puhtijo iz pekla. Celo med izobraženimi ljudmi se najdejo takšni, ki vzneseno trdijo, da skovikanje naznanja smrt ali jo celo prikliče. Skrivnostno sovje oglašanje v noči je nevednim in preprostim ljudem nekdaj hitro zdramilo domišljijo. Prestrašeni so jih imeli za bitja, ki vznikajoča iz teme strežejo po življenju. Povsem drugače so o njih razmišljali stari Grki. Te ptice so poosebljale Ateno, boginjo modrosti, ki si lahko sama nadene podobo sove ... Sova ob modrosti simbolizira tudi žensko energijo, spolno moč, celo plodnost.

Plenilke

Med sovami ne boste odkrili vegetarijanke. Vse po vrsti so plenilke, velikost njihovega plena pa je prilagojena velikosti posamezne vrste. Svojemu nočnemu načinu življenja so se tudi anatomsko prilagodile. Njihove velike oči imajo bistveno več za svetlobo občutljivih celic, kot jih imajo oči dnevnih ujed. Vendar posebnost nista samo velikost in nadpovprečno število receptorjev za svetlobo, temveč tudi namestitev. Sovje oči so namreč spredaj na glavi, kar jim omogoča optimalno zaznavanje plena v temi in zaradi boljšega dojemanja prostora zanesljivo presojo pri lovu. Seveda se jim s tem zoži vidno polje, kar pa uspešno nadomestijo z izredno okretnostjo glave, ki jo lahko obrnejo za 270 stopinj.

Tudi »človeški« videz sovjega obraza je morda pripomogel k temu, da smo jih ljudje uvrstili med mistične živali. Odličen vid pa dopolnjuje njihov sluh. Celoten obraz sove je namreč oblikovan tako, da usmerja zvok k ušesom. Za nas ljudi tako zanimiva pernata poraščenost torej ni naključna in je daleč od tega, da bi bila pticam za okras. Njihov sluh je tako izboren, da zazna šume, ki jih druge živali nikoli ne morejo. Sluh in vid sta torej sovam odlična podpora pri nočnem lovu in življenju nasploh. Od dnevnih ujed se razlikuje tudi njihova operjenost. Zunanji robovi perja perutnic namreč niso ostro oblikovani, temveč razčesani, s čimer blažijo šum pri letu. Njihov let je zaradi mehkega perja neslišen, kar poveča njihovo lovno uspešnost, saj zalezejo plen in ga napadejo neopazne in neslišne. Seveda ne bi šlo brez ustreznega orodja za ubijanje: kremplji sov so dolgi in ostri. Ko plen zagrabijo, ga največkrat hkrati pokončajo. Kljun po svoji obliki in velikosti ne zaostaja za kljunom, s katerim se ponašajo dnevne ujede. Je prav tako primeren za ubijanje in razkosavanje plena.

Sove so prav v vrhu prehranjevalne verige. Pri lovu na glodavce se mačke še zdaleč ne morejo meriti z njimi, zato spadajo med pomembne bioregulatorje te razširjene sesalske skupine, ki se pogosto preveč razmnoži. To se vedno dogaja tam, kjer ni naravnih plenilcev. V uravnovešenem okolju glodavci ne morejo postati nadloga, temveč so zgolj hrana plenilskim vrstam, zato moramo misliti na sove v vseh okoljih, tudi mestnem. Obremenjenost okolja s kemičnimi sredstvi za uničevanje škodljivcev, urbanizacija in neposredno preganjanje pa so jih marsikje povsem iztrebili. Z deratizacijo ubijamo tudi plenilce, ne samo podgan in miši, ki zastrupljene postanejo lahek plen mačk, kun, dnevnih ujed in sov. Kaj se zgodi s plenilcem, ki je zaužil od strupa omrtvičen in omamljen plen, je lahko jasno vsakomur.

Nekateri ljudje se bojijo, da bi jih sove napadle. Takšna bojazen je seveda povsem odveč. Res pa je, da lesna sova celo za ceno svojega življenja brani svoje mladiče, zato se je vedno pripravljena pognati v vsiljivca, ki bi jih neposredno ogrožal. Tudi v človeka.

Hvaležne za gnezdilnice

Sove lahko privabimo v svojo bližino z nameščanjem gnezdilnic. Največkrat bomo dobili za sosedo lesno sovo, ki se dobro znajde tudi v mestih, na podeželju pa se rada zadržuje na dostopnih podstrešjih, kjer lahko tudi gnezdi. Gnezdilnico zanjo namestimo v krošnjo drevesa vsaj pet metrov visoko. Uporabimo lahko kar odslužen lesen sod ali zaboj, ki mu izrežemo vhodno odprtino 20 x 20 cm. Tudi velikega skovika lahko privabimo z gnezdilnico, prav tako čuka, ki je v naših krajih postal že prava redkost.

Sam se z lesno sovo spoznavam že več kot dvajset let kar v živo – skozi okno spalnice, skozi katero se ponuja pogled na gnezdilnico za to vrsto. Vsako leto je uspešno naseljena, kar pomeni, da se tudi vsako leto uspešno izpelje novi zarod teh ptic. Voluharje in miši, ki jih par prinaša mladičem včasih celo podnevi, pa smo se pri hiši že davno naveličali šteti. Lesna sova rada gnezdi tudi na podstrešjih stanovanjskih zgradb, v zvonikih in gospodarskih poslopjih. Velja za zelo prilagodljivo vrsto, zato boste lahko njeno območno oglašanje poslušali tudi sredi velikega mesta, kjer plena zanjo ne bo zmanjkalo. Pustimo jo, tako kot druge vrste teh skrivnostnih ptic, naj v miru živi svoje nočno življenje. Tudi mi bomo imeli kaj od tega ...