Novi zakon bo predvidoma prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega geodetska uprava nepremičninam v državi pripiše posplošeno tržno vrednost. Spremembe so med drugim potrebne, da bo mogoče te vrednosti uporabiti tudi v davčne namene - ustavno sodišče je namreč presodilo, da uporaba posplošene tržne vrednosti na podlagi veljavne zakonodaje ni primerna za odmero davkov - ter da se izboljša modele vrednotenja in posledično zagotovi bolj realno vrednotenje ter skupaj z nekaterimi drugimi zakonskimi spremembami tudi izboljša kakovost podatkov o nepremičninah.

Na oblikovanje modelov vrednotenja bodo lahko po novem v javni razgrnitvi sodelovale občine in lastniki nepremičnin. Slednji bodo lahko tudi ugovarjali določeni posplošeni vrednosti njihove nepremičnine, in sicer prek uveljavljanja posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali. Uveljavljanje bo za okoliščine, ki bodo vnaprej opredeljene, poenostavljeno, lahko pa bodo lastniki predložili individualno cenitev. O upravičenosti bodo odločale posebne komisije. Lastniki bodo nato imeli tudi možnost pritožbe na odločbo o upoštevanju teh okoliščin.

V novem sistemu po predlogu ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta, ampak je predvideno preverjanje modelov na vsaki dve leti. Novo generalno vrednotenje je predvideno za prihodnje leto, nato bodo lastniki prejeli nova obvestila o pripisani vrednosti za njihovo nepremičnino.

PREBERITE ŠE: Nova obvestila lastnikom nepremičnin predvidoma decembra 2018 

Razprava v prvi obravnavi predloga zakona se je v precejšnji meri usmerila v obdavčitev nepremičnin, saj bo rezultat zakona o množičnem vrednotenju tudi podlaga za morebitni davek na nepremičnine. Vlada je sicer napovedala, da davka v tem mandatu ne bo sprejemala.

Več poslancev je menilo, da vrednotenje ne bi smelo kasneje prinesti dodatnih obremenitev, med drugim z vidika katastrskega dohodka in obdavčitve nepremičnin. Predlog zakona predvideva, da se bo stavbe vrednotilo na podlagi dejanske rabe, zemljišča pa po namenski rabi. Izjema pri zemljiščih bodo tista, na katerih je javna cesta in železnica ali so v naravi vodna zemljišča in se bodo vrednotila po dejanski rabi.

Poslanci so opozorili na predvidene rešitve za gozdove, pri katerih naj se ne bi dovolj upoštevalo specifik terena na posameznih območjih, in na vrednotenje kmetijskih površin. Menili so, da bi bilo treba razlikovati med zemljišči, ki imajo status zazidljivih površin, a se dejansko kmetijsko obdelujejo, in gradbenimi parcelami, ki so komunalno opremljene.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je dejal, da so se pri pripravi predloga odločili za "odprt pristop" s proučevanjem in upoštevanjem pripomb že pri pisanju zakonskega predloga, mogoče pa bodo tudi še razprava in morebitne spremembe v nadaljnjem postopku DZ.