»Lanska ponudba dveh sejmov z eno vstop­nico se je za razstavljavce in obiskovalce izkazala kot dobra poteza. Pogosto obiskovalci ne vedo prav dobro, kaj kateri sejem ponuja, saj se dopolnjujeta v segmentih, ki smo jih zdaj umestili v Dom Plus. Zelo privlačno ostaja tudi brezplačno svetovanje krajinskih arhitektov, finančnikov, gradbenih fizikov in drugih strokovnjakov. Rdeča nit letošnjega programa je sicer celovita prenova večstanovanjskih stavb – od zbiranja idej do izvedbe projekta,« je povedal vodja sejmov Ambient Ljubljana in Dom Plus Stane Kavčič.

Borza oblikovanja

Tokrat so pripravili že 8. razstavo in borzo oblikovanja Top ideje, na kateri sodeluje 24 mladih ustvarjalcev. Gre za pobudo Gospodarskega razstavišča, ki organizira borzo oblikovanja, s katero mladim ustvarjalcem omogoči brezplačno javno predstavitev njihovega dela ter hkrati vzpostavlja dialog med oblikovalsko stroko, proizvajalci pohištva in končnim uporabnikom.

»Tudi tokrat se mladi oblikovalci, arhitekti in rokodelci v okviru borze oblikovanja predstavljajo z različnimi izdelki in pristopi. Nekateri stavijo na moderne tehnologije, drugi na recikliranje ali ročno izdelavo izdelkov. Precej je novih razstavljavcev, nekaj pa je tudi takih, ki so pri nas že večkrat iskali priložnost z vedno novimi idejami. Skratka, gre za izdelke, ki so odsev časa, njihovega časa. Pomembno je, da so ga pripravljeni kreirati in soustvarjati,« je ob tem zapisal oblikovalec Ernest Nograšek. Pokrovitelja projekta sta podjetji Mömax in Lesnina XXL.

Konec tedna po 16. uri 
cenejša vstopnica
Redna vstopnica za oba sejma stane 9, znižana pa 7 evrov. Vsak obiskovalec prejme ob nakupu vstopnice sejemski katalog, v katerem so program sejma, razstavni program po dvoranah, sez­nam razstavljavcev in druge sejemske vsebine. Posebna vstopnica happy hour stane 5 evrov, velja od srede do petka med 12. in 16. uro, v soboto in nedeljo pa od 16. ure do zaprtja sejma.

Arhitekturno svetovanje

Brezplačno arhitekturno svetovanje Top arhitekt, ki so ga organizatorji uvedli pred tremi leti, se nadaljuje tudi letos. Z njim želijo poudariti pomen kulture bivanja in širši javnosti približati strokovno vrednost poklicev, kot sta arhitekt in oblikovalec. Tokrat v arhitekturni svetovalnici svetujejo Helena Bernik in Samo Pajk iz IDstudia, ki se ukvarjata z oblikovanjem, načrtovanjem in vizualizacijo notranjih prostorov, ter arhitektka Vesna Mastnak iz podjetja Prodomus za oblikovanje celostnih prostorskih rešitev na področju interierjev ter posamez­nih izbranih elementov notranje opreme, pohištva in svetil.

Predstavitev posebnega gosta

Posebni gost sejma bo letos podjetje iz Italije – Miniforms, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Maros. Zgodba podjetja Miniforms sega v leto 1970, ko je nastalo iz podjetja Inveta, ki je izdelovalo mizice in različne dodatke za opremo doma. Njegovo ponudbo so zaznamovala sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Že takrat so se odločili, da želijo po videzu prepoznavno odstopati od drugih ponudnikov pohištva in dodatkov za dom. »Če so bili njihovi izdelki v 80. letih bolj diskretni in nevsakdanji, jih zdaj zlahka najdete v nebotičnikih v Melbournu, v različnih restavracijah v prestolnicah Evrope in v londonskem dizajnerskem studiu. Njihove stvaritev so vedno znova videti mlajše, na kar vplivajo živahne in sveže barve, združene z nevsakdanjim, avantgardnim dizajnom.«

!!galerija!!

Leta 2009 je ustanovitelj podjetja Luigi Bardini predal družbo svojim sinovom Alessandru, Matteu in Mariu, ki zdaj vlagajo v avantgardne izdelke in delajo z mladimi oblikovalskimi talenti. Eno najuspešnejših sodelovanj je bilo z oblikovalcem Francescom Faccinijem, ki je za Miniforms oblikoval stol Pelleossa. Ta je nastal po navdihu kultnega italijanskega stola Chiavari, ki ga je leta 1807 oblikoval Giuseppe Gaetano Descalzi. Med najnovejšimi izdelki je omarica Caruso, katere avtor je oblikovalec Pao­lo Cappello. Poleg vintage oblike – videza tube gramofona – je zanimiva tudi zato, ker je hkrati omarica za dnevno sobo in visokotehnološki hi-fi sistem, ki prek brezžične povezave predvaja glasbo. Omarica je bila že nagrajena, in sicer z nagrado Young & Design 2015 in nagrado za sodobni dizajn Archiproducts Design Awards 2016.

Lesena bivalna enota

Na letošnjem sejmu je na ogled tudi modularna bivalna enota, ki so jo zasnovali v arhitekturnem biroju Ofis arhitekti in je v celoti izdelana iz slovenskega lesa. Prvič so jo predstavili aprila v Milanu na Tednu oblikovanja, v poletnih mesecih pa je bila v njej na Ljub­ljanskem gradu urejena začasna knjižnica.

Samozadostna lesena enota, izdelana iz smrekovega lesa, je nastala v sodelovanju z italijanskim podjetjem C+C, C28 in slovenskim mizarstvom Permiz, primerna pa je za različne začasne funkcije. Osnovni model je sestavljen iz enega modula velikosti 4,50 metra x 2,50 metra in višine 2,70 metra, ki lahko zadosti za bivanje dveh uporabnikov (s kuhinjo, kopalnico, posteljo in sedišči), mogoče pa ga je zlagati horizontalno ali vertikalno in se objekt nadgradi v dvojček, trojček. Zasnova omogoča različne načine zlaganja modulov kot tudi namene uporabe, od turističnih objektov do začasnih bivalnih enot.

Pohištvo iz druge roke

Kaj lahko nastane iz starega pohištva in odvrženih predmetov, si lahko ogledate v Stebrni dvorani na razstavnem prostoru, na katerem se predstavlja podjetje Snaga Ljubljana v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe in Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani.

»Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, ampak možnost, da to v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Ponovna uporaba ni zgolj enkratno dejanje, temveč odnos do stvari, miselnost in življenjska filozofija, ki jo lahko udejanjimo s tremi koraki: premisli, predelaj, ponovno uporabi.«

Nagrade za najboljše
Gospodarsko razstavišče že dvanajst let po izboru posebne komisije podeljuje nagrade Top 5 za oblikovalske presežke med razstavljenimi eksponati. Letošnje nagrajence si je mogoče ogledati na posebni razstavi, mi pa jih bomo predstavili na naši spletni strani www.deloindom.si.

Razstava poljskega oblikovanja

V dvorani Kocka – A2 je postavljena razstava RETROspekcije: poljsko oblikovanje na začetku XXI. stoletja, katere avtorica je Magda Jasiñska. Na ogled je več kot sto izdelkov sodobnih poljskih oblikovalcev, ki jih navdihujejo trendi 50. in 60. let prejšnjega stoletja: pohištvo, svetilke, grafika, steklo in keramika, tkanine in druga oprema. »Skoraj vsi predmeti so komercialni, vendar izdelani na obrtni način in postavljeni v kontekst. Gre za prikazovanje funkcionalnih, trajnih, elegantnih in izpopolnjenih predmetov, ki so dostopni povprečnemu potrošniku.«

Avtorica razstave Magda Jasiñska je želela predstaviti poljske oblikovalce in podjetja, ki zavestno in izvirno črpajo iz zlatega obdobja poljskega oblikovanja. »Ni nujno, da so na prvih straneh časopisov in spletnih modnih portalov. Ponujajo pa kreativnost, funkcionalnost, kakovost in individualizem. Tudi velika in priznana podjetja pri svojem razvoju črpajo iz preteklosti in snujejo novosti na teh smernicah,« pravi avtorica razstave.
Poleg pohištva v poljskem oblikovanju 50. in 60. let izstopa keramika, ki je bila razširjena v vseh poljskih gospodinjstvih, zdaj pa se ta tradicija nadaljuje v inovativnih sodobnih interpretacijah brezčasnih izdelkov.

Posvet in okrogla miza Izzivi v lesarstvu

V četrtek, 9. novembra 2017, ob 11. uri bosta v dvorana Urška posvet in okrogla miza Izzivi v lesarstvu, ki ju pripravljajo Društvo lesarjev Slovenije, javna agencija Spirit Slovenija in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

Po pozdravnih nagovorih, ki jih bodo imeli Jože Prikeržnik z direktorata za lesarstvo MGRT, dekan Biotehniške fakultete dr. Miha Humar, prodekan oddelka za lesarstvo dr. Milan Šernek in Igor Milavec iz Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS, se bodo začela predavanja: dr. Katja Malovrh Rebec, ZAG: Zakaj je BIM? Prihodnost projektiranja, izvajanja in upravljanja stavb; Mateja Matko, CGS plus: BIM v pohištveni industriji; Davor Kržišnik, Biotehniška fakulteta: Pridobivanje podatkov za BIM-knjižnico o funkcionalni in estetski življenjski dobi lesa na prostem; dr. Mirko Kariž in dr. Miran Merhar, Biotehniška fakulteta: Sodobni razvoj in izdelava izdelkov na oddelku za lesarstvo; Lynne Elvins, Design Rally, Wales: Svetovni trendi v pohištveni industriji; Franc Tolar: Razvoj inteligentnega pohištva v podjetju Alples; Bernard Likar, Lesarski grozd: Znanje za razvoj – KOCles 2.0 s primerom dobre prakse iz podjetja.

Po krajšem premoru bo sledila okrogla miza z naslovom Industrija 4.0. Na njej bodo sodelovali Jože Prikeržnik z direktorata za lesarstvo MGRT, Franc Tolar iz podjetja Alples, dr. Andraž Legat z Zavoda za gradbeništvo Slovenije in dr. Viktor Zaletelj iz podjetja L-TEK.

Posvet je brezplačen, a se je treba nanj prijaviti na spletni strani Društva lesarjev Slovenije, www.ditles.si.

Les – biopolimerni kompozit

V Stebrni dvorani je oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete pripravil predstavitev lesa na drugačen način, in sicer gre za predstavitev kompozitne zgradbe lesa, s katero želijo opozoriti, da les ni le ploh, iz katerega se sicer lahko naredi izredno lep izdelek, ampak v svoji strukturi skriva mnogo več.

PREBERITE ŠE: Brezplačne vstopnice za sejma Ambient in Dom + prejmejo …

»Les je zapleten tkivni polimerni kompozit, ki ga lahko opišemo na makroskopski, mikroskopski, submikroskopski in celo molekularni ravni. Lesno tkivo je sestavljeno iz več tipov celic, ki imajo v živem drevesu prevajalno, mehansko in skladiščno funkcijo ter se razlikujejo po obliki, velikosti, deležih in razporeditvi, pri čemer je večina lesnih celic poravnana vzporedno z osjo drevesnega debla,« pravijo na oddelku za lesarstvo.

Na razstavnem prostoru so na ogled eks­ponati iz masivnega lesa (kot so violina, okvirji lesenih očal, leseno kolo, lesen sup), termično ali kemijsko modificiran konstrukcijski les, različni ploščni kompoziti, izolacijske pene, narejene iz taninov skorje, hidrogeli iz celuloznih nanofibril.

Delavnica Napredna 
energetska prenova sosesk

V petek, 10. novembra 2017, bo od 9. do 13. ure v dvorani 1 – Urška potekala delavnica Napredna energetska prenova sosesk. Na njej bodo strokovnjaki govorili o strategiji pri napredni energetski prenovi sosesk, o njenem odsevu v slovenski zakonodaji ter o aktivnostih pri razvoju metodologij in modelov v domačem in mednarodnem prostoru. Slovenija je z dvema partnerjema – ZRMK in LEAG – vključena v H2020 mednarodni projekt Moder, ki razvija celosten pristop k učinkoviti obnovi večje skupine stavb. Na delavnici ga bo podrobneje predstavila dr. Marjana Šijanec Zavrl z GI ZRMK.

Predavanja in svetovanja

Gradbeni inštitut ZRMK je na sejmu DOM plus na razstavno-svetovalnem prostoru v Stebrni dvorani pripravil brezplačno in neodvisno svetovanje strokovnjakov ter informacije o trajnostni gradnji, prenovi, ogrevanju in prezračevanju, skoraj ničenergijski gradnji ali prenovi ter možnostih financiranja naložb. Vsak dan od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure bodo obiskovalcem na voljo nasveti arhitektov, krajinskih arhitektov, gradbenih fizikov in drugih strokovnjakov. Neodvisni nasveti bodo v pomoč vsem, ki načrtujejo gradnjo ali prenovo hiše ali stanovanja, želijo izvedeti več o pridobitvi dovoljenj za gradnjo ali prenovo, razmišljajo o ureditvi zunanjih površin ter se odločajo o sistemih ogrevanja in prezračevanja, standardih gradnje ali gradnji hiše iz opeke.

Na razstavnem prostoru so na ogled tudi toplotnoizolacijski materiali za kletne oz. talne konstrukcije s prikazom protiradonske zaščite, sistemi in vrste ravnih oz. zelenih streh, prav tako so prikazane izolacije za obodne zidove (sistemi za toplotno zaščito zunanjega ovoja ter izolacija iz celuloze, ki je plod domačega znanja), prikaz gradnje pasivne ali skoraj ničenergijske hiše iz opeke, apneni in glineni omet, izolacija iz penjenega stekla in lesnih plošč, sistemi za ogrevanje in prezračevanje – delovanje toplotne črpalke, lokalnega ventilatorja in rekuperatorja.

Z brezplačnimi predavanji na sejmu znova sodeluje tudi EN SVET – Eko sklad. Njegovi sodelavci bodo poskušali odgovoriti na vprašanja glede trajnostne gradnje, izbire energentov oziroma načina ogrevanja, pridobivanja nepovratnih sredstev, bivalnega ugodja in odprave nevšečnosti, kot sta vlaga in plesen.