Ginko (lat. Ginkgo biloba) se ne ponaša le z zelo dolgo zgodovino (domneva se, da je najstarejša živeča rastlina, našli so jo namreč v fosilnih ostankih izpred 200 milijonov let), ampak tudi z zdravilnimi učinkovinami. Ginko je na Kitajskem dolga veljal za sveto drevo, na Japonskem pa za simbol upanja, saj je bil po uničujoči eksploziji jedrske bombe v Hirošimi prva rastlina, ki je zrasla na območju popolnega razdejanja. 

Njegovi značilni dvokrpi listi so se nekoč pojavljali na umetniških izdelkih iz keramike in gline iz Kitajske in Japonske, motivi ginkovih vej in listov so bili pogosto uporabljeni v secesiji, na kakšno tkanino ali kak drug kos pohištva pa zaidejo tudi v sodobnem oblikovanju. Pogosto jih vidimo na tapetah, kjer so lahko v svoji značilni zeleni barvi ali pa v bolj umirjenem sivem odtenku, pri katerem zgolj oblika nakazuje, katera rastlina je navdihnila snovalca.

Za posnemanje listov tega drevesa se je odločil tudi oblikovalec Edward van Vliet, ki je za podjetje Moooi oblikoval eno najnovejših preprog. Ta je »zasuta« z listjem, v odtenku, kot bi ga sredi noči osvetlila polna luna. 

Že pred nekaj leti je znana španska oblikovalka Patricia Urquio­la ta motiv uporabila pri klubski mizici Usame, ki jo je zasnovala za podjetje Kartell. Prefinjene liste in vejice ginka je vtisnila v prozorno podlago, vse skupaj pa ji daje artdecojevski pridih.

Veliki ginkovi listi so se nekoč znašli tudi na posteljnini švedskega podjetja Marimekko. Kristina Isola, ki oblikuje za to podjetje od leta 1964, prve risbe za njegove tkanine pa je naredila že pri šestnajstih, si je zlato rumene liste zamislila na beli bombažni tkanini. Pravi, da občuduje rastline, saj lahko rastejo leta in leta na istem mestu. 

V obliki listov ginka so lahko tudi stenski obešalniki ali lističi za sporočila. Francoska umetnica Claude Lalanne pa je šla še nekoliko dlje v tej smeri. Celotno serijo izdelkov iz kovine je posvetila prav ginku in oblikovala stole in klopi, pri katerih je na prvi pogled jasno, kje je našla navdih.