Na območju nekdanjega sejmišča v Milanu so pred leti začeli graditi ambiciozen stanovanjsko-poslovni kompleks City Life, delo birojev treh svetovno priznanih arhitektov: pokojne Zahe Hadid, japonskega arhitekta Arata Isozakija in ameriškega arhitekta poljskega rodu Daniela Libeskinda. Na 366 tisoč kvadratnih metrih površin sta zrasla stanovanjska kompleksa, ki sta ju zasnovala Zaha Hadid in Daniel Libeskind, in dve stolpnici, ki sta ju projektirala Hadidova in Isozaki, tretjo, po načrtu Libes­kinda, pa še gradijo. Okoli njih se na 17 hektarih razteza javni park, ki ni namenjen le stanovalcem, ampak vsem Milančanom.

V stanovanjskem kompleksu, ki ga je zasnoval arhitekt Daniel Libeskind, je tudi njegov zasebni penthouse v dveh nadstrop­jih. Arhitekt je v času tedna oblikovanja v Milanu del prostorov odprl za obiskovalce arhitekturne razstave, ki so jo postavili na bele stene njegovega domovanja. Izčiščeno in minimalistično zasnovano stanovanje v dveh nadstropjih skozi ogromne steklene površine ponuja lepe razglede na novo in staro okolico. Del, ki smo si ga lahko ogledali, zavzema kuhinjo in osrednji bivalni prostor s stopniščem na galerijo in več izhodi na terase, ki z vseh strani obkrožajo stanovanje.

!!galerija!!

Kuhinja z visokimi omarami v črni in beli barvi brez ročajev deluje minimalistično z izrazitimi arhitekturnimi potezami, kar še poudarijo linijska svetila na stropu in črne črte v lesenih tleh. Te se ponovijo tudi na antracitno sivi steni, ki skriva prehode v zasebni del stanovanja, in na galeriji s stekleno ogrado, potiskano z arhitekturno risbo. Klop iz lepenke, udobna zofa in viseče svetilo, ki deluje kot skulptura, so kosi, ki jih je arhitekt umestil v ta del svojega milanskega doma.

Razstava arhitekturnih risb

Na stenah pa je bil od 13. aprila na ogled izbor arhitekturnih risb iz zasebne zbirke Collezione Ramo, ki so jih narisali priznani italijanski umetniki v prvi polovici 20. stoletja: Umberto Boccioni, Luigi Russolo, Antonio Sant’Elia, Mario Sironi, Fortunato Depero in Afro Basaldella. Gre za eno največjih zasebnih umetniških zbirk risb na papirju iz 20. stoletja, ki je v lasti milanskega podjetnika Giuseppeja Rabolinija. Na razstavi, ki jo je zasnovala kuratorka Irina Zucca Alessandrelli, so izbrane risbe prvič predstavili širši javnosti in z njimi napovedali prvo večjo razstavo iz omenjene zbirke, ki jo načrtujejo za letošnjo jesen v muzeju Museo del Novecento.

»To je čudovit vpogled v domišljijo sodobnega mesta skozi oči italijanskih umetnikov. Po mojem je risba osnovni izraz mesta. Ko puščaš sledi na papirju, raziskuješ, neskončne zmožnosti uma, tako kot so jih Leonardo, Bernini in Michelangelo,« pravi arhitekt Daniel Libeskind, ki je ob Franku Gehryju in Zahi Hadid predstavnik skupine arhitektov, ki se je uveljavila v drugi polovici osemdesetih let. Zaslovel je s projektom in izvedbo širitve Judovskega muzeja v Berlinu. Potem ko je leta 1989 zmagal na natečaju za gradnjo tega muzeja, je skupaj s partnerko Nino Libeskind odprl arhitekturni studio v Berlinu, leta 2003 pa je sedež podjetja preselil v New York. Takrat je namreč z načrtom Memory Foundations zmagal na natečaju za urbanistično rešitev območja Ground Zero, kjer sta na Manhattnu nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, in postal eden najbolj znanih arhitektov na svetu. Kariero je začel kot arhitekturni teoretik in profesor, nadaljeval pa s projektiranjem muzejev, kulturnih centrov, koncertnih dvoran, univerz, hotelov, stanovanjskih blokov, stolpnic in družinskih hiš po vsem svetu.