Najprej je po Ljubljani iskala primerno stanovanje, potem pa je po naključju odkrila spletno stran biroja Celovito in se navdušila, da bi jim zaupala prenovo babičinega. »Moje prvo vprašanje ob njihovem obisku je bilo, ali je mogoče podreti steno med kuhinjo in dnevno sobo. Če to ne bi bilo mogoče, bi začela iskati drugo stanovanje. Ko so temu prikimali, je dvom izginil in lotili smo se idejne zasnove,« je sogovornica začela pripoved o urejanju svojega prvega (samostojnega) doma. Ker je bilo v prvotnem stanju, so morali poleg pohištva in opreme prenoviti tudi električno napeljavo (s prestavitvijo števca vred), vodovod, stene in tlake. To, da so drugi vodili prenovo, je bilo zanjo, uspešno slovensko športnico, skoraj nuja, saj zaradi treningov in tekmovanj sama tega ne bi zmogla.

Boljša izhodišča  zaradi dobre osvetljenosti

Stanovanje na Viški cesti v Ljubljani je bilo zgrajeno pred skoraj pol stoletja, njegova največja odlika pa je, da se razteza čez celotno širino bloka in je dobro osvetljeno tako z vzhodne kot zahodne strani, kjer ima za povrhu še dva velika balkona, kar ni ravno pogosto v slovenski stanovanjski gradnji. Prav dobra osvetljenost je za arhitekte pomenila tudi boljša izhodišča za njegovo novo podobo. Pripravili so štiri različne tlorise, toda lastnico je pri vseh mučila predvsem velika pomanjkljivost predsobe. Precej velika kvadratna veža se je s kar šestimi vrati odpirala v štiri različno velike sobe ter v (ločena) kopalnico in stranišče, zato niti pri eni steni ni bilo mogoče postaviti večje garderobne omare. Sama pa si je takšne želela tudi zaradi potovalnih kovčkov.

!!galerija!!

Potem se je porodila zamisel, da sredi predsobe postavijo pohištveni element, ki bo rešil problem in prinesel ogromno shranjevalnega prostora – most z omarami, ki se odpirajo na obe strani. Element se nadaljuje tudi v kuhinjo oziroma osrednji bivalni del. Pri novi organizaciji tega ni bilo dvoma. Ko so podrli steno, so kuhinjo z jedilnico združili s sosednjo sobo in dobili en sam velik zračen dnevni prostor. Edina vrata iz kuhinje v manjši kabinet, ki so bila na precej neustreznem mestu, so rešili tako, da so jih skrili v kuhinjski niz – poslej so del omare. Kuhinja pa je po prenovi pod oknom namesto jedilnega kota dobila kotiček. Ta je po potrebi lahko dodatna kuhinjska delovna površina ali prostor za posedanje ob kavi, ki je postal, kot poudarja lastnica, eden njenih najljubših.

Spremenjeni prav vsi prostori

Tudi glede kopalnice in stranišča ni bilo dvoma, poudarjajo v biroju Celovito. Že takoj so vedeli, da ju bodo združili. »Tako smo pridobili prostor za večjo omaro in walk-in prho. Te so zadnje čase zelo priljubljene, čeprav jih ni preprosto umestiti v stara stanovanja, saj imajo pogosto premajhno razpoložljivo višino v tleh za vgradnjo talne kanalete in izvedbo primernega padca za odtekanje vode. Na koncu pa se nam je skoraj zataknilo pri beli tehniki. V kot ob vhodu v kopalnico smo umestili pralni in sušilni stroj ter grelnik vode. A čeprav je bilo na papirju ravno dovolj prostora, je v prostoru zmanjkalo 5 milimetrov. Z malo iznajdljivosti nam je tudi to uspelo rešiti, ne da bi morali razbiti celo steno,« se spominjajo.

Nekaj sten so prestavili tudi med preostalima dvema sobama, spalnico in sosednjim kabinetom. V prvotni ureditvi v nobenem od njiju ni bilo prostora za omare, s predelavo predelne stene, ki ju je ločevala, pa so naredili vgradno omaro v niši v spalnici in sobi.

Kaj pa je svojega dodala lastnica? »Ena redkih mojih želja, pri katerih sem vztrajala od začetka, je počivalnik v spalnici, ki stoji tam, kjer sem si zamislila, čeprav po mnenju arhitektov ni optimalno. Po mojem izboru so še spalnična omara in zeleni kuhinjski stoli. Od zadnjih osmih, ki so bili še naprodaj v Sloveniji, sem jih kupila šest,« je povedala. Po prenovi fasade bloka si želi ležernim trenutkom primerno opremiti še balkona in v enem bo gotovo viseča mreža, razkriva. Sicer pa: »Že po tretji škatli, ki sem jo ob vselitvi prinesla v stanovanje, sem se počutila domače in sem povsem pozabila, kako je bilo videti nekoč.«