Čebelnjak je zasnoval in na svojem vrtu postavil arhitekt Jože Plečnik že leta 1925, namenjen pa je bil njegovemu nečaku Karlu Matkoviču, ki je za čebele skrbel vse do svoje smrti leta 1971. Plečnikov čebelnjak je postavljen med vrtnima potema, in sicer na valjastem betonskem podstavku, zaradi česar daje vtis, kot da raste iz tal, vrt pa se pod njim nadaljuje. Osnova je zgrajena iz lesa, v njem je prostora za pet AŽ panjev, pokrit pa je z lahko valovito enokapnico. 

Plečnik je prav tako na vrtu Praškega gradu, ki ga je prenovil za prvega demokratično izvoljenega predsednika Češkoslovaške republike T. G. Masaryka, postavil čebelnjak, ki je še vedno v uporabi. "Enostavna in funkcionalna struktura je zgrajena iz betona in lesa ter pokrita z enotno enokapnico."

Arhitekt, ki je spoštoval tradicijo, je pri svojem delu iskal navdih tudi v svečarskih, medičarskih in drugih izdelkih slovenske ljudske obrti in oblikoval tudi lestence, svečnike in sveče. Tako se še danes lahko kupijo sveče, narejene po Plečnikovi zamisli.

Po podatkih, ki jih lahko preberemo na razstavi, v Mestni občini Ljubljana delujejo trije odstotki vseh slovenskih čebelarjev, ki gospodarijo z več kot 4500 čebeljimi družinami, tako imenovano urbano čebelarjenje pa v zadnjem času še narašča. Za pionirja urbanega čebelarjenja v Ljubljani velja Franc Petrovčič, ki čebelari na strehi Cankarjevega doma. Urbane čebelnjake danes najdemo na primer v nakupovalnem središču BTC, na strehi centra kulture Španski borci, na strehi vlade RS, na strehi Centra urbane kulture Kino Šiška in na vrhu hotela Park.

Razstava je na Krakovskem nasipu na ogled do 8. januarja 2018.