Romana Zupan je ena od bralk Delaindom, ki se je prijavila v jesenski del natečaja Arhitekturni dialog, z željo, da ji študentje ljub­ljanske fakultete za arhitekturo naredijo načrt za neizkoriščen podstrešni prostor. Na predstavitev rezultata oziroma pravega arhitekturnega projekta je tako kot vseh drugih 24 prijavljenih in izbranih prišla minulo sredo na sedež podjetja Velux Slovenija, ki je organiziralo sklepno druženje s predstavitvami projektov bralcem in podelitvijo nagrad študentom, ki so po mnenju tričlanske komisije pripravili najboljše rešitve.

Zamisel za zgolj 48 kvadratnih metrov veliko mansardo, v kateri naj bi bilo dovolj prostora za bivanje para in pozneje tudi otroka, je prejela prvo nagrado, kar Romane Zupan niti ni presenetilo, saj je Rok Debevec v resnici izpolnil vsa pričakovanja, ne le komisije, temveč, kar je še pomembnejše, tudi njene. Zdaj vidi prostor drugače. Sami si niso znali predstavljati, kako lahko na tako majhni površini urediš vse potrebno, Rok pa je poleg skupnega odprtega kuhinjsko-dnevnega prostora nanjo umestil še dve sobi, je navdušena bralka. Rešitev, čeprav je zaradi več nivojev, ki jih je predvidel Rok, malo nenavadna in zagotovo povezana z nekaj višjimi stroški, zagotavlja vse, kar bodo potrebovali prebivalci te mansarde, predvsem pa na majhnem prostoru omogoča večje udobje, ki ga med drugim ustvarjajo številna strešna okna, še pove Zupanova in doda, da v imajo v družini precej izkušenj z mansardami in osvetlitvijo, saj so izdelali že dve.

Podobno navdušeni so bili tudi drugi prejemniki arhitekturnih rešitev. Maja Anžur Kajzer je žal prepozno ugotovila, kako domiselno bi lahko uredili tri otroške sobice na precej omejenem prostoru pod streho. Študentka Polona Vukelič, ki je za rešitev prejela posebno nagrado, si jih je zamislila s posebno izvedbo pohištva, ki otrokom hkrati zagotavlja intimnost in povezanost, če tako želijo. A ker je mansarda družine Anžur Kajter že v celoti izdelana in bi takšna ureditev pomenila prevelike posege in stroške, se bodo predlagani rešitvi odrekli in sprejeli drugo, ki jim jo je Polona pripravila. Tudi nad to so navdušeni, saj upošteva obstoječe razmere brez posegov in rešuje težavo s prostorom za tri otroke. »Bolj ko gledam načrte, bolj sem zadovoljna, saj je študentka dobro razmislila in izpolnila vsa naša pričakovanja,« pravi Maja Anžur Kajzer.

Tina in Gregor pravita, da je rešitev, ki ju je zanju pripravila Teja Gorjup, tako dobra, celo optimalna, da jo bosta lahko uresničila. Ne skrivata navdušenja, ko povesta, da je Teja Gorjup ustvarila prostorno, zračno in svetlo mansardo, ki ima odprt dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico ter pod odprto sleme dvig­njeno spalnico. Prenovo bo mladi par začel prihodnjo pomlad, pred tem pa potrebujeta še informacije o strešnih oknih in njihovi vgradnji, sta nam zaupala.

Kljub splošnemu navdušenju nad priprav­ljenimi predlogi pa so imeli lastniki veliko vprašanj. Zanimala jih je prav vsaka podrobnost, zato so morali študenti marsikatero svojo odločitev podrobno predstaviti in zagovarjati. Romano Zupan je denimo zanimalo, kako lahko v dvignjene pode, ki skozi prostor potekajo v več nivojih, vgradi talno gretje in ali niso morda boljša rešitev lični radiatorji. Rok Debevec je pojasnil, da je talno gretje mogoče vgraditi, vendar je treba najti izkušenega ponudnika, vprašanje pa je, kak­šen finančni zalogaj bo to, zato je predlagal, da razmislijo tudi o radiatorjih, in na načrtu pokazal mesta, kjer je lahko prostor zanje.

Z delom 15 študentov višjih letnikov ljub­ljanske fakultete za arhitekturo, sta zadovoljna tudi njihova mentorica Špela Hudnik in arhitekt Domen Pogorevc, specialist za svetlobo pri podjetju Velux Slovenija. Svojo nalogo so opravili zavzeto, premišljeno in odlično, pravi Špela Hudnik. Mansarde so zelo posebni prostori, ki se zaradi nekaterih omejitev precej razlikujejo od klasičnih stanovanj, zato je pri njihovem načrtovanju potrebne precej inventivnosti in drugačnega pogleda. Študentom je to dobro uspelo, saj so prav omejitve, kot so naklon strehe, nizki kolenčni zidovi, premalo stojne višine, obrnili v prednosti, ki lahko dvignejo kakovost bivanja pod streho, je prepričana mentorica. Domen Pogorevc k temu dodaja, da so študenti pripravili čisto prave načrte, ki jih bodo lastniki mansard lahko uresničili, pri tem pa pokazali veliko domišljije, znanja in izpolnili vse zahteve sodobnega bivanja, odprtosti, povezanosti, dobre osvetljenosti in udobja, o čemer so pričali tudi zadovoljni obrazi last­nikov, ko so prihajali iz svetovalnih sob.

Za nas je takšno delo in sodelovanje s pravimi naročniki, ki imajo prave probleme, več kot dobrodošlo, se strinjajo študenti. Za večino to pomeni prvo srečanje s prakso in naročniki in zato velik izziv. Navdušenje naročnikov, ki so med drugim povedali, da rešitve odražajo mladost, drznost, drugačne poglede na prostor in bivanje, pa je zanje potrditev, da so delali dobro in da so na pravi poti.

Dan arhitekturnega druženja smo zaokrožili s podelitvijo nagrad najboljšim. Prvo nagrado je komisija, ki so jo sestavljali dr. Gregor Čok s fakultete za arhitekturo, Domen Pogorevc in Katarina Nemanič Mal, odgovorna urednica priloge Deloindom, podelila Roku Debevcu za inventivno rešitev bivanja na majhnem podstrešnem prostoru. Nagrajenec je od podjetja Velux Slovenija dobil letalsko vozovnico, s katero bo poletel v eno od evropskih mest, morda bo to Pariz ali pa Amsterdam, nam je zaupal, trimesečni dostop do spletnih vsebin Dela in Slovenskih novic ter paket praktičnih nagrad.

Komisija se je po pregledu vseh 25 projektov odločila, da podeli še štiri nagrade za posebne dosežke. Te so prejeli Polona Vukelić za inventivno zasnovo pohištva, izvlečno posteljo in pisalno mizo v enem, Urša Kres, ki je neizkoriščen hodnik spremenila v družabni prostor in mu dala novo uporabno vrednost, Gregor Ferenčak za učinkovito povezavo notranjosti z zunanjostjo z dokaj majhnim gradbenim posegom in Uroš Kogoj za zasnovo pohištva, ki osmišlja in ločuje posamezne dele mansarde. Nagrajenci so dobili praktične nagrade.