Prostori v pritličju, kjer sta kuhinja in jedilni kot, so zelo majhni in zaprti, zato predlagam njihovo združitev, tako da se vse predelne stene podrejo. Če je ovira nosilnost, se nadomestijo s preklado. Dobimo odprt prostor med kuhinjo in dnevno sobo, ki pa ju zdaj loči le prijeten kamin. S premikom predelne stene med kuhinjo in sedanjim straniščem se kvadratura tega prostora toliko poveča, da lahko uredimo manjšo kopalnico s kabino za prhanje. Predprostor zmanjšuje in utes­njuje skupne prostore, zato ga ni smiselno ohraniti. Tam zdaj stoji le manjša garderobna omara, potem pa stopimo v jedilnico, kjer se lahko zbere družina z gosti. Da pridobimo čimveč svetlobe, okno pri balkonu zamenjamo z velikimi drsnimi vrati.

Problem dostopa do mansarde rešimo s krož­nimi stopnicami, ki ne motijo pogledov čez prostor, saj so zelo transparentne, in zavzamejo zelo malo prostora. Njihova naloga je tudi, da ločijo javni prostor (jedilnico) od zasebnega (dnevno sobo in spalnice v zgornjem nadstropju). Želja družine je, da bi v počitniški hiši lahko prenočevalo od štiri do šest ljudi. Mansardo lahko preuredimo tako, da dobimo dva prostora. V enem sta zakonska postelja in pograd, ob steni, kjer je višina stropa najnižja, pa postavimo nizke premične omarice.

V drugi prostor stopimo takoj, ko pridemo po stopnicah, a če bi si želeli več zasebnosti, ga lahko zapremo s pomičnimi vrati. Če zasebnost ni problem, lahko v mansardi ostane velik enoten prostor. Ker bodo lastniki prenavljali streho, jim predlagam vgradnjo enega ali več strešnih oken, saj svetlobe v zgornjem nadstropju zdaj skoraj ni.

Hiša je v celoti podkletena in ima zunaj veliko teraso. Klet lahko uporabimo kot shrambo ali pa jo uredimo v prostor za druženje. Na terasi si družina želi sence. Zanjo bi lahko postavili leseno pergolo, ki bi jo poleti prerasla vinska trta, saj stoji hišica na vinorodnem območju.