Bodoči študentki torej potrebujeta prostor za spanje, druženje, učenje, kuhanje in obedovanje. Navadno vsaki od teh dejavnosti pripada lasten prostor, vendar smo jih pri garsonjerah zaradi prostorske stiske prisil­jeni združevati. Manjša stanovanja so prav zato tudi veliko bolj intimna, saj se vse dogaja v enem prostoru, ki ga je nesmiselno pregrajevati, saj tako ustvarjamo več manjših, temnih in zaprtih prostorov namesto enega velikega in svetlega.

V predlagani rešitvi zato odstranimo steno, ki ločuje predsobo od glavnega bivalnega dela. Ta se bo tako povečal in bo dovolj velik za »spalnico« in »dnevno sobo«, ki bosta združeni. Namesto več kosov pohištva, ki bi ga popolnoma zapolnili, jih je bolje uporabiti manj, a večfunkcijske. Za sredino prostora zato predlagam omaro z odprtinami in predali, v katere je mogoče pospraviti knjige, zvezke in druge stvari. Dva dela bi ločevalo nekaj stopnic, po katerih bi se dekleti povzpeli na postelji, ki torej ležita na vrhu te »omare«. Čez dan se lahko posteljnina pospravi in postelji prevzameta vlogo kavča, zgornja podaljšana stopnica pa pride prav kot mizica.

Čeprav naročniki kuhinje niso želeli spreminjati, je pri tako majhni površini stanovanja tolikšna kuhinja nesorazmerno velika, zato je v novi rešitvi vseeno predlagana manjša. Tako pridobimo prostor za manjšo jedilno mizo, ki je naslonjena ob steno. K oknu pa postavimo pisalno mizo, ki se razteza od stene do balkona, da je dovolj prostora za obe dekleti. Zaradi vizualnega občutka večjega prostora je priporočena izbira mize s čim manj nogami, torej pritrjena na steno.

Tako je stanovanje pripravljeno za bodoči študentki, z dobrimi možnostmi za delo in dobro izkoriščenim prostorom. Prevladuje oprema v svetlih tonih, vendar se lahko zaradi bolj mladostnega videza poigramo tudi s kakšnimi drugimi idejami. Celotna površina omare s predalniki lahko recimo deluje kot tabla, na kateri si sestri puščata sporočila ali rišeta.