12. 5. 2014 | Besedilo: Špela Petrovčič, absolventka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Arhitekturni dialog: Vse v enem
12. 5. 2014 | Besedilo: Špela Petrovčič, absolventka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
»V stanovanju načrtujemo spremembo v dnevnem prostoru, in sicer bi ga radi uredili tako, da bo vse v enem – kuhinja, dnevna soba in spalnica za enega odraslega. V prostoru bi radi imeli tudi udoben dvosed in morda še kakšno omaro. In seveda vgradne lučke,« je izrazila željo lastnica, ki kljub številnim idejam nikakor ni našla tiste prave.
Ker so kuhinjo nedolgo tega prenovili, prestavitev kakega elementa ne pride v poštev. Tudi vrata, ki vodijo v dnevni prostor, morajo ostati na istem mestu, s čimer se precej omejijo možnosti za umeščanje postelje v prostor, saj mora prehod ostati prost. Druga omejitev je želja, da naj bo postelja skrita in takšna, da jo je z lahkim in preprostim manevrom mogoče vsak dan razstaviti in spet sestaviti. Najboljša rešitev je postelja, skrita v omari, ki je podnevi pospravljena v sestav, ponoči pa se s preprostim potegom raztegne prek sedežne garniture, kar pomeni, da je treba odstraniti samo naslonjala. Tudi klubska mizica lahko ostane na istem mestu, le prevelika ne sme biti. S tem pridobimo veliko shranjevalne površine za oblačila ali druge stvari, vse do stropa. Niše ob straneh imajo dvojno vlogo: osvetljene z vrha ponoči omogočajo lepo ambientalno osvetlitev, lahko pa so nekakšna nočna omarica za odlaganje manjših osebnih stvari. Več ambientalne svetlobe ustvarjajo lučke z možnostjo zatemnjevanja, vgrajene v spuščenem stropu. Ker gre za začasno rešitev, je mogoče posteljo v omari kadarkoli odstraniti in namesti nove ličnice in police, s čimer se pridobi še več shranjevalne površine. V kuhinji in jedilnici je dodan še element, ki združuje funkcije šanka, delovnega pulta in regala za televizor. S tem rešimo težavo prevelike razdalje med televizorjem in sedežno garnituro. Ker je lastnici ljuba rdeča barva, je uporabljena za manjše poudarke. Močne barve namreč ni priporočljivo uporabljati na (pre)velikih površinah, ker bi vsakič znova v prostoru ustvarila »učinek šoka«, zaradi česar bi se je hitro naveličali.