Gre za brezplačno osebno svetovanje na podlagi vnaprej zastavljenih vprašanj, za katera študentje arhitekture pod vodstvom mentorice pripravijo rešitve z izrisom. Na natečaj se je čez letošnje poletje odzvalo 123 bralcev Delaindom, upoštevane so bile vse prijave, pri katerih je šlo za večgeneracijsko problematiko. Skupaj z letošnjimi predlogi za rešitve, s katerimi se je spoprijelo 18 študentov višjih letnikov ali absolventov arhitekture, so mladi svetovalci doslej svetovali že 453 družinam. V letu med dvema pohišt­venima sejmoma pretežni delež rešitev objavimo v naši prilogi.

Pridobitev Arhitekturnega dialoga niso samo praktični odgovori, temveč pridejo v njem na dan tudi inventivne rešitve, ponavadi ravno tam, kjer je največ omejitev, pravi dr. Špela Hudnik s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Ekonomska sprejemljivost pred­loga in njegov kreativni potencial sta bila tudi odločilna kriterija pri izbiri najboljše rešitve. Njena avtorica, absolventka Ana Jerše, bo za nagrado obiskala prenov­ljeni Neues Museum v Berlinu. Za prenovo muzeja, ki je bil poškodovan med drugo svetovno vojno, so arhitekte izbirali na javnem natečaju. Projekt sta dobila Julian Harrap in David Chipperfield, ki sta zanj prejela tudi prestižno nagrado Miesa van der Roheja za sodobno arhitekturo. V komisiji za izbor najboljše rešitve letošnjega Arhitekturnega dialoga sta bila arhitekta dr. Gregor Čok s Fakultete za arhitekturo in Jan Trošt, ki je med drugim projektiral Nordijski center Planica in knjižnico v Celju.

Po besedah Hudnikove je za študente izkušnja, ki jo dobijo z Arhitekturnim dialogom, dragocena, ker gre za prvi resen stik z realnimi okoliščinami, omejitvami, na prvi pogled celo banalnimi vprašanji. »Fakulteta in naloge na njej predstavljajo idealno okolje, medtem ko študenti v stiku z zaresno stranko spoznajo, kako široko polje disciplin moraš obvladati, da bi rešil na pogled preprost problem. To je dobra odskočna deska za razumevanje psihologije naročnika in artikuliranje problema, dogovora za projekt in izvedbo. Mislim, da Arhitekturni dialog prispeva k splošni razgledanosti ljudi: približa jim vsebino arhitektovega dela in jim pokaže, kakšne prednosti ima takšno svetovanje,« pravi.

Njene ugotovitve nam je potrdil tudi pred­lanski zmagovalec natečaja za najboljšo študentsko rešitev Tadej Juranovič, ki je zdaj absolvent: »Tako pri Arhitekturnem dialogu kot pri poznejših projektih se mi je potrdilo, kako pomembno je, da imaš za sleherno, še najmanjšo odločitev pri rešitvi oz. projektu zelo dober razlog. Bistvo dela z naročnikom je, da mu znaš predlagano rešitev argumentirati in pojasniti njene prednosti.« Na njegovo misel se je navezala lanska nagrajenka Manja Bergant: »Marsikateri naročnik zaradi slabe prostorske predstave v prostoru ne prepozna tistega potenciala, zaradi katerega bi bilo bivanje v njem kakovostnejše in prijetnejše. Svetovalci moramo njegove želje pri projektiranju upoštevati, hkrati pa mu predlagati rešitev, ki ponuja nekaj novega in inovativnega, ter mu pomagati, da vidi prostor kot celoto, in ne kot nepovezano zaporedje elementov.«

Arhitekturni dialog se je v petih letih uvel­javil kot prepoznavna in priljubljena oblika osebnega svetovanja, ugotavlja Marjana Lavrič, vodja službe za odnose z javnostmi na Gospodarskem razstavišču. Po njenih besedah ima projekt dvojno vlogo: »S tem ko omogoča te vrste interakcijo, utrjuje zavest, da arhitekturno svetovanje ni nekaj prestižnega, temveč je sestavni del pri načrtovanju bivalnih prostorov. Poleg tega ozavešča javnost o pomenu arhitekture in oblikovanja v vsakdanjem življenju. Z njim želimo na Gospodarskem razstavišču spodbujati ustvarjalnost mladih, perspektivnih študentov, ki pridejo tako prvič v stik z realnimi problemi, rešitev zrišejo ter jo v neposrednem stiku s stranko utemeljijo.« Gospodarsko razstavišče se s projektom predstavlja kot družbeno odgovorno podjet­je, še pripomni Lavričeva.

---

Program in poudarki sejma Ambient

Sejem Pohištva Ambient na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani si je mogoče ogledati od 6. do 11. novembra, od torka do sobote od 10. do 20. in v nedeljo od 10. do 18. ure. Pohištvo in opremo za dom bo letos razstavljalo 240 podjetij iz 24 držav, organizatorji pa so za obiskovalce pripravili tudi bogat spremljevalni program. Letos bo na sejmu že tretjič razstava in borza oblikovanja Top ideje, katere namen je spodbujati stik oblikovalske stroke z industrijo. Sodelovali bodo študentje in diplomanti univerzitetnega in visokošolskega študija oblikovanja in arhitekture, poleg njih pa tudi arhitekti, oblikovalci in oblikovalski navdušenci. Ogledati si bo mogoče delo najbolj ustvarjalnih mladih poljskih oblikovalcev. Na razstavi Must have from Poland je prikazanih 40 najbolj zanimivih in inventivnih rešitev, ki so bile predstavljene tudi na milanskem pohištvenem sejmu. Ker so letos Helsinki prestolnica oblikovanja, bo mogoče podrobneje spoznati finsko oblikovanje.

Ob sejmu bo že prvi dan, v torek, ob 14. uri potekala okrogla miza o razvojnih možnostih pohištvene industrije, ki jo organizirata GZS in oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete. V sredo ob 11. uri bo strokovni posvet o uporabnosti certifikatov FSC in PEFC v postopku zelenih javnih naročil.

V četrtek ob 10. uri bo drugi razvojni dan gozdno-lesnega sektorja, v okviru katerega bodo predstavili primere dobrega sodelovanja podjetij v gozdno-lesni verigi, ob 12. uri pa bo sledila okrogla miza o položaju lesa oz. lesnih panog v na novo nastajajoči nacionalni industrijski politiki.